Jedro

Določba 24. člena ZBPP organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, čeprav le v omejenem obsegu. V primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, oziroma v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Tožena stranka je pri svoji odločitvi upoštevala relevantne okoliščine konkretne zadeve, tako težo kaznivega dejanja, zapletenost postopka glede na obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, zahtevno izvedbo dokaznega postopka ter druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da se je tožnica v kazenskem postopku sposobna sama zagovarjati in braniti svoje interese.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč v kazenski zadevi opr. št. I K 14368/2014 A.A. (tožnice v tem sporu), kot neutemeljena zavrne. Tožena stranka je najprej ugotavljala ali prosilka izpolnjuje pogoje v skladu z določilom prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa subjektivni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči. Okrožno državno tožilstvo je zoper prosilko vložilo obtožni predlog zaradi storitve kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Prosilka naj bi B.B. ustrahovala in vznemirila s tem, ko mu je resno zagrozila, da bo napadla njegovo telo, dejanje pa je storila z grdim ravnanjem in drugim sredstvom, s tem, ko ga je dne 27. 10. 2013 okoli 11. ure na dvorišču stanovanjske hiše na naslovu ... v C., z roko udarila po licu in ga s kovinskim ročajem smetišnice udarila po levi roki, s čimer mu je povzročila bolečine in ga vznemirila. Tožena stranka v nadaljevanju navaja dokaze, ki jih predlaga okrožno državno tožilstvo za izvedbo na glavni obravnavi. Glede na opis in težo očitanega dejanja ter vsebino kazenske ovadbe in prilog, pa je tožena stranka mnenja, da se v tem postopku ne bodo obravnavala zapletena pravna in dejanska vprašanja. Vse okoliščine kaznivega dejanja so bile raziskane že pred kazenskim postopkom. Iz prošnje ne izhaja, da prosilka ne bi bila sposobna razumeti česa je obdolžena in je sposobna, da se sama brani pred očitkom vsebovanim v obtožnem aktu. Sodišče je dolžno postopati v skladu z načelom materialne resnice in v dvomu odločiti v korist obdolženca. Ker prosilka ne izpolnjuje že objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožena stranka ni presojala nadaljnje izpolnitve subjektivnega (finančnega) pogoja.

2. Tožnica v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da njen dohodek ne presega cenzus 523 EUR na člana, ki je določen za odobritev brezplačne pravne pomoči, ker sta v gospodinjstvu dva člana. Glede kaznivega dejanja pojasnjuje, da je oškodovanec poslal lažno kazensko ovadbo, za kar ima priče, ker se ga ni niti dotaknila. Iz policijskega zapisnika izhaja, da je sam prišel k njim na dvorišče in izzval prepir, da so morali poklicati policijsko posredovanje. Potrebuje odvetnika, ne glede na to, da je pravica na njeni strani, ker sodišče pozna samo eno plat zgodbe. Želi, da se kot priči zasliši Č.Č. in D.D., ki sta bila ves čas prisotna.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka je odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči oprla na določbo 24. člena ZBPP, s katero je opredeljen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri presoji njene dodelitve se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi njen finančni položaj to omogočil, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

6. Navedena pravna ureditev Organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, čeprav le v omejenem obsegu. V primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, oziroma v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7. V obravnavanem primeru je sporna odločitev glede ne dodelitve brezplačne pravne pomoči v kazenski zadevi opr. št. I K 14368/2014 Okrajnega sodišča v Velenju. V navedeni kazenski zadevi se tožnici očita storitev kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena Kazenskega zakonika. Po presoji sodišča se je tožena stranka pri izpolnjevanju pogojev, določenih za odobritev brezplačne pravne pomoči, pravilno oprla na določbo 24. člena ZBPP, tako glede razumnosti zadeve oziroma verjetnega izgleda za uspeh, kot tudi glede upoštevanja interesa pravičnosti. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka pri svoji odločitvi upoštevala relevantne okoliščine konkretne zadeve, tako težo kaznivega dejanja, zapletenost postopka glede na obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, zahtevno izvedbo dokaznega postopka ter druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da se je tožnica v kazenskem postopku sposobna sama zagovarjati in braniti svoje interese. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je o tem podala jasno in natančno obrazloženo utemeljitev. Glede na navedeno, se sodišče strinja z razlogi, ki jih je navedla tožena stranka v razlogih izpodbijane odločbe in se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

8. Sodišče še dodaja, da bo lahko tožnica v kazenskem postopku uveljavlja tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na lažno prijavo samega oškodovanca in predlagala zaslišanje prič, zato sodišče navedenih ugovorov pri presoji ni upoštevalo.

9. Glede na to, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.