Jedro

Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskim zahtevkom ne pomeni kategorije zelo hudih posledic, zlasti ob upoštevanju, da gre pri denacionalizacijskem zahtevku za pričakovanje morebitne pridobitve nekega novega premoženja.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sta revidentki po odvetnici dne 17. 9. 2009 vložili revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicujeta na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentki izpodbijata z revizijo, je sodišče prve stopnje združilo v skupno obravnavanje in odločanje zadevi U 2088/2007 in U 1146/2007 v U 1146/2007 ter na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njuno tožbo zoper odločbo Upravne enote Izola z dne 16. 10. 2006 in odločbo z dne 8. 6. 2007 (dopolnilna odločba), v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 9. 5. 2007, s katero je ta zavrnila njuno pritožbo zoper prvostopenjsko upravno odločbo z dne 16. 10. 2006. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo ugotovil, da je bil A.A. jugoslovanski državljan (1. točka izreka), da na dan podržavljenja premoženja dne 11. 2. 1952 ni bil državljan Ljudske republike Slovenije (2. točka izreka) ter da se odločba Upravne enote Izola z dne 15. 9. 2000, odpravi (3. točka izreka).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Ker spor o ugotovitvi državljanstva v zvezi z denacionalizacijo ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ni dovoljena.

6. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revidentki zatrjujeta, da bodo zaradi odločitve sodišča prve stopnje zanju nastale zelo hude posledice, saj bo posledično zaradi te odločitve zavrnjen njun zahtevek za denacionalizacijo. S takšnimi navedbami revidentki trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije nista izpolnili. Njune navedbe se namreč nanašajo le na hude posledice, ki bi jima posledično lahko nastale v drugem postopku, to je v denacionalizacijskem postopku, ne pa v postopku ugotovitve državljanstva. Zatrjevanje povezanosti tega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki še ne pomeni zelo hudih posledic, zlasti ob upoštevanju, da gre pri denacionalizacijskih zahtevkih le za pričakovanje morebitne pridobitve nekega novega premoženja. V obravnavanem primeru bi revidentki morali navesti in izkazati, katere konkretne posledice so zanju nastale zaradi zavrnitve tožbe v postopku ugotovitve državljanstva, da bi jih Vrhovno sodišče lahko presojalo. Ker revidentki zelo hudih posledic nista izkazali, revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče dovoliti.

7. Ker revidentki nista izkazali nobenega izmed zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.