Jedro

Pravilno je materialnopravno stališče obeh sodišč, da zgolj drugačna presoja teže disciplinske kršitve in s tem povezana sprememba izrečenega disciplinskega ukrepa, sama po sebi ne zadošča za odločitev o protipravnosti toženkinega ravnanja, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti njene revizijske stroške v znesku 421,36 EUR.

OBRAZLOŽITEV:

1. Tožnik v tej pravdi vtožuje nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala, ker je toženka njegovi ženi v disciplinskem postopku nezakonito izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja. Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Presodilo je, da ni podan temelj odškodninske odgovornosti toženke, saj ni izkazan element škodljivega dejstva.

2. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo, je tožnik vložil pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom , naj ji revizijsko sodišče ugodi in razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne v novo sojenje. Navaja, da je pritožbeno sodišče povsem ignoriralo pritožbo in jo s tem naredilo neučinkovito. Zavestno je zamolčalo pravnomočno sodbo delovnega sodišča, po kateri je bil izrečen disciplinski ukrep nezakonit. Po mnenju tožnika je problem le v nesorazmernem maščevanju toženke, ki je za bagatelno kršitev svoji dolgoletni delavki izrekla najhujšo kazen. Drugostopenjsko sodišče je navedlo neko sodno prakso, ki nima nobene zveze s primerom, aktualna sodna praksa pa je povsem drugačna. Sodba prvostopenjskega sodišča nima razlogov o nesorazmernem disciplinskem ukrepu, njena obrazložitev pa je nejasna in nerazumna. Toženka neenakopravno obravnava svoje delavce, kar potrjujejo listine v sodnem spisu P 214/04. Nezakonit disciplinski ukrep ima vedno za posledico odškodninsko odgovornost. Če bi toženka ženi tožnika izrekla zakonito in primerno sankcijo, škoda ne bi nastala.

Odgovor nasprotne stranke

4. Toženka v odgovoru na revizijo opozarja, da je bila družba M. d. d. dne 30.10.2006 s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 200611060 pripojena k družbi P. d. d.. Tožnik je tako revizijo vložil zoper neobstoječo pravno osebo, zato toženka primarno predlaga, da se revizija zavrže. Podrejeno toženka pritrjuje razlogom pritožbenega sodišča in predlaga zavrnitev neutemeljene revizije.

5. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizijsko sodišče je ugotovilo, da se je toženka pripojila P. d. d. in z vpisom te pripojitve v sodni register pri Okrožnem sodišču na Ptuju pod Srg 200611060 pri vložku št. 1/00774/00 dne 30.10.2006 prenehala (sedma točka prvega odstavka 402. člena Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1, Uradni list RS, št. 42/2006 in nasl.). Do prenehanja je prišlo po izdaji drugostopenjske sodbe dne 24.10.2006. S tem je bil pravdni postopek po zakonu prekinjen (tretja točka prvega odstavka 205. člena ZPP), nadaljeval pa se je z vročitvijo sodbe drugostopenjskega sodišča pravni naslednici toženke dne 1.12.2006 (prvi odstavek 208. člena ZPP). Poleg tega je bila pravni naslednici toženke vročena tudi revizija, na katero je dne 15.1.2007 odgovorila. Ker je družba P. d.d. univerzalna pravna naslednica toženke (šesti odstavek 580. člena ZGD-1) in se je tako prekinjeni postopek nadaljeval proti pravni naslednici toženke, ni razlogov za zavrženje revizije, ker naj bi bila ta vložena proti neobstoječi osebi.

8. Nižji sodišči sta ugotovili dejansko stanje, ki ga je v bistvenem mogoče povzeti v naslednjem: tožnikova žena je kot delavka pri toženki storila dejanje, ki je imelo znake očitane hujše disciplinske kršitve; v disciplinskem postopku pri toženki ji je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja; odločba disciplinskega organa je bila v sodnem postopku spremenjena tako, da je sodišče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja nadomestilo z denarno kaznijo.

9. Revizijske navedbe o neenakopravnem obravnavanju delavcev pri izreku tako hude sankcije in o tem, da je bila najhujša sankcija izrečena iz maščevanja, bodisi niso bile potrjene v dokaznem postopku, bodisi jih tožnik uveljavlja šele v revizijskem postopku. Kot take predstavljajo nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), oziroma nedovoljeno navajanje novih dejstev v revizijskem postopku (372. člen ZPP).

10. Očitki o obstoju bistvenih kršitev določb postopka niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje se je opredelilo do vseh pritožbenih navedb, ki bi mogle vplivati na odločitev, pri presoji pa je izhajalo iz tožbenih navedb in dejanskega stanja. Na tej podlagi je zavzelo jasno in obrazloženo stališče, da sprememba izrečenega disciplinskega ukrepa v sodnem postopku ne pomeni protipravnega ravnanja toženke. Revizijski očitek, da ni upoštevalo sodbe delovnega sodišča, ne drži. 11. Splošno načelo odškodninskega prava, ki izhaja iz določbe 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) oziroma iz določbe 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ), je, da kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Glede na takšno pravno podlago sta nižji sodišči pravilno ugotavljali obstoj temeljnih predpostavk odškodninske odgovornosti. Da nastane nepogodbeno razmerje odgovornosti za škodo, morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1) ravnanje toženke mora biti protipravno oz. nedopustno, 2) tožniku mora nastati (pravno priznana) škoda, 3) podana mora biti vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo ter 4) odgovornost toženke za škodo.

12. Pravilno je materialnopravno stališče obeh sodišč, da zgolj drugačna presoja teže disciplinske kršitve in s tem povezana sprememba izrečenega disciplinskega ukrepa, sama po sebi ne zadošča za odločitev o protipravnosti toženkinega ravnanja, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost. Nižji sodišči sta tožniku pravilno pojasnili, da dejstvi, da je toženka sprejela nezakonit disciplinski ukrep in da je v postopku njegovega sprejemanja storila napake pri presoji dokazov, oziroma pri uporabi materialnega prava, sami po sebi še ne predstavljata njenega nedopustnega ravnanja.(1) Glede na v postopku ugotovljeno dejansko stanje, je presoja nižjih sodišč, da ni podano toženkino nedopustno ravnanje, povsem pravilna.

13. Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi ali razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

14. Odločitev o stroških odgovora na revizijo temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Stroški odgovora na revizijo so toženki priznani po odvetniški tarifi za sestavo odgovora na revizijo (750 točk), z upoštevanjem materialnih stroškov (2%) in 20% DDV.

Op. št. (1): Podobno tudi odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 134/2007 z dne 10. 9. 2009, II Ips 838/2006 z dne 28. 5. 2009, VIII Ips 512/2007 z dne 6. 4. 2009, II Ips 16/2008 z dne 10. 9. 2009, II Ips 734/2008 z dne 17. 9. 2009, II Ips 798/2006 z dne 12. 2. 2009 in številne druge.