Jedro

Predmet rubeža in prenosa so lahko tudi nezapadle terjatve. To je mogoče sklepati iz prvega odstavka 120. člena ZIZ, ki s prenosom terjatve v izterjavo daje upniku pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, če je ta znesek zapadel. Upnik je v predlogu z dne 11. 3. 2015 navedel in opredelil, za katero denarno terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika gre (denarno terjatev dolžnika, ki jo ima do tretjega po Najemni pogodbi z dne 15. 11. 2013, dodatku št. 1 z dne 18. 12. 2013 ter št. 2 z dne 5. 9. 2014, predložil je pogodbo in dodatka, iz katerih izhaja terjatev in njena višina, prav tako je opredelil višino svoje terjatve, za poplačilo katere je predlagal nadaljevanje izvršbe s tem sredstvom izvršbe in na ta predmet izvršbe ter tako izpolnil vse zahteve za izdajo sklepa o prenosu).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Prvi dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da se terjatev prvega dolžnika do njegovega dolžnika K., d. o. o., Šentjur iz naslova Najemne pogodbe z dne 15. 11. 2013, dodatka št. 1 z dne 18. 12. 2013 in dodatka št. 2 z dne 5. 9. 2014 k njej prenese na upnika v izterjavo (I. točka izreka) ter odločilo, da je prenos terjatve opravljen, ko dolžnikovemu dolžniku vroči sklep o prenosu (II. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje prvi dolžnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje dovolilo prenos njegove terjatve do njegovega dolžnika po Najemni pogodbi z dne 15. 11. 2013, dodatku št. 1 z dne 18. 12. 2013 in dodatku št. 2 z dne 5. 9. 2014 k njej do višine upnikove terjatve. Takšen sklep sodišča prve stopnje je nepravilen, kajti po sklepu sodišča prve stopnje z dne 20. 10. 2014 je bila dovoljena izvršba, upnik pa je predlagal dodatno izvršilno sredstvo v vlogi z dne 11. 3. 2015 in to samo in zgolj na njegovo denarno terjatev, torej na obstoječo, izkazano in konkretno terjatev (za mesec marec 2015), ne pa na bodoče, negotove in od vzajemnih razmerij odvisne pravice. Prenos preko navedenega obsega in to do višine terjatve 53.753,05 EUR presega obseg dovoljene izvršbe. Ob prejemu navedenega sklepa je obstajala njegova odprta in zapadla terjatev do K., d. o. o. iz najemnine za marec 2015. Upnik je v predlogu izrecno posegal zgolj in samo na terjatev, eno samo in v ednini, ki jo je imel družbe K., d. o. o., in na nobeno drugo, bodočo ali več bodočih terjatev, še najmanj pa ne v obsegu po sklepu po Najemni pogodbi z dne 15. 11. 2013 z obema dodatkoma na mesečne najemnine. Prenos bi bil dovoljen samo v obsegu dovoljenega predloga, to je najemnine v tretjem mesecu 2015, če ta še ni bila plačana. Rubež neobstoječe bodoče terjatve: majske, junijske, itd. ni bil izvršen. Upnik zato ni pridobil zastavne pravice na bodočih terjatvah. Podrejeno še ugovarja, da po ZIZ ni mogoče seči na bodoče terjatve in neomejeno, saj je po določbi 106. člena ZIZ skrajni čas 1 leto, to pa se je izteklo 28. 2. 2016. Ker je sodišče prve stopnje razširilo dovoljeno izvršbo, in ker je dopustilo prenos v izterjavo do višine upnikove terjatve, ki znaša 53.753,05 EUR, je s tem naredilo absolutno bistveno kršitev, saj je prekoračilo obseg predlagane in dovoljene izvršbe. Zato je treba izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeniti. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ.

5. V skladu s prvim odstavkom 105. člena ZIZ se smeta rubež in prenos denarne terjatve dovoliti in opraviti samo za znesek, ki je potreben za poplačilo upnikove terjatve, razen če gre za nedeljivo terjatev. Sodišče prve stopnje je zato pravilno omejilo prenos dolžnikove terjatve v izterjavo na višino upnikove terjatve po sklepu o izvršbi z dne 20. 10. 2014 v zvezi s sklepom o rubežu terjatve z dne 13. 3. 2015, v katerem je prav tako navedlo, da se dolžnikova terjatev zarubi do višine terjatve upnika, čeprav je zneskovno takrat ni opredelilo.

6. Iz Predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 11. 3. 2015 (list. št. 35 spisa) izhaja, da je upnik predlagal izvršbo na denarno terjatev prvega dolžnika, ki jo ima do družbe K., d. o. o. po Najemni pogodbi z dne 15. 11. 2013 in dodatkoma št. 1 in 2 z dne 18. 12. 2013 in 5. 9. 2014 k njej, ki sta jih sklenila prvi dolžnik kot najemodajalec in K., d. o. o. kot najemojemalec. Upnik je navedene listine tudi priložil predlogu. S sklepom z dne 13. 3. 2015, ki je postal pravnomočen 18. 4. 2015 (list. št. 88-89 spisa) je sodišče prve stopnje predlogu upnika ugodilo.

7. Po 115. členu ZIZ sme sodišč izdati sklep o prenosu terjatve šele, ko postane sklep o rubežu pravnomočen. Če je upnik predlagal, naj se dolžnikov dolžnik izjavi o terjatvi, na katero predlaga izvršbo, izda sodišče sklep o predlogu za prenos po izteku osmih dni od dneva, ko je bilo upniku vročeno obvestilo o izjavi dolžnikovega dolžnika, če pa se dolžnik o terjatvi ni izjavil, pa po poteku roka, v katerem bi se moral izjaviti.

8. Po pravnomočnosti sklepa o rubežu je sodišče prve stopnje v skladu s 115. členom ZIZ izdalo izpodbijani sklep, da se terjatev prvega dolžnika do njegovega dolžnika K., d. o. o. po Najemni pogodbi z dne 15. 11. 2013 in dodatkoma št. 1 z dne 18. 12. 2013 in št. 2 z dne 5. 9. 2014 k njej prenese na upnika v izterjavo. Zato ni utemeljena pritožbena navedba prvega dolžnika, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom opravilo prenos preko obsega, navedenega v predlogu upnika z dne 11. 3. 2015, saj je izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje vsebinsko povsem enak predlogu upnika.

9. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o prenosu terjatve predstavlja le njegovo procesno dejanje kot eno od nadaljnjih faz izvršbe. S sklepom o prenosu zarubljene terjatve v izterjavo (ki sledi sklepu o rubežu terjatve) zato ni vsebinsko odločeno o terjatvi dolžnika do njegovega dolžnika in tak sklep tudi ne predstavlja izvršilnega naslova v korist upnika nasproti dolžnikovemu dolžniku. Predmet rubeža in prenosa so zato lahko tudi nezapadle terjatve.(1) To je mogoče sklepati iz prvega odstavka 120. člena ZIZ, ki s prenosom terjatve v izterjavo daje upniku pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, če je ta znesek zapadel. Upnik je v predlogu z dne 11. 3. 2015 navedel in opredelil, za katero denarno terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika gre (denarno terjatev dolžnika, ki jo ima do tretjega po Najemni pogodbi z dne 15. 11. 2013, dodatku št. 1 z dne 18. 12. 2013 ter št. 2 z dne 5. 9. 2014 k njej, predložil je pogodbo in dodatka, iz katerih izhaja terjatev in njena višina, prav tako je opredelil višino svoje terjatve, za poplačilo katere je predlagal nadaljevanje izvršbe s tem sredstvom izvršbe in na ta predmet izvršbe ter tako izpolnil vse zahteve za izdajo sklepa o prenosu). Zato so neutemeljene pritožbene navedbe prvega dolžnika, da je upnik izrecno posegal zgolj in samo na terjatev iz naslova najemnine za mesec marec 2015, ne pa tudi na neobstoječe bodoče terjatve: majske, junijske, itd., da rubež neobstoječe in bodoče mesečne terjatve ni bil izvršen ter da upnik ni pridobil zastavne pravice na bodočih terjatvah.

10. Prav tako so neutemeljene pritožbene trditve prvega dolžnika, da po določbi 106. člena ZIZ ni mogoče seči na bodoče terjatve in neomejeno, temveč največ za 1 leto, saj je iz določbe 106. člena ZIZ(2) jasno razvidno, da se ta nanaša na primere, ko upnikove občasne terjatve do dolžnika zapadejo v določenih časovnih presledkih (denarne rente, zakonite preživnine, itd.), ne pa na primere, ko dolžnikova terjatev do njegovega dolžnika zapade v določenih časovnih presledkih.

11. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo prvega dolžnika kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ).

12. Ker prvi dolžnik s pritožbo ni bil uspešen, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, saj ob neuspešnosti s pritožbo ni mogoče zaključiti, da mu jih je upnik neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Prim.: sklepi VSM I Ip 2173/2010 z dne 11. 1. 2011, VSK II Ip 572/2013 z dne 9. 1. 2014 in VSL II Ip 3698/2015 z dne 14. 12. 2015. Op. št. (2): Prvi odstavek 106. člena ZIZ določa: “Sodišče dovoli izvršbo na denarno terjatev dolžnika za izterjavo občasnih dajatev, ki bodo zapadle v določenih časovnih presledkih v obdobju enega leta od dneva vložitve predloga (denarna renta zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, zaradi zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti, ali zaradi smrti tistega, ki je preživnino dajal, idr.) ter za izterjavo občasnih dajatev iz naslova zakonite preživnine, ki bodo zapadle v določenih časovnih presledkih v obdobju dveh let od dneva vložitve predloga, brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti.”