Jedro

Če tožnik ugovarja plačilu sodne takse oz. zahteva, da se mu z odločbo sodišča določi obveznost plačila sodne takse, mu sodišče tako odločbo izda. Upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic v zvezi z razlastitvijo ni upravni spor v razlastitvenem postopku, zato stroškov tega upravnega spora ni mogoče presojati kot razlastitvenih stroškov po ZUreP-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče tožečima strankama na njuno zahtevo z dne 15.3.2005 in 21. 6. 2005 na podlagi 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST - UPB1, Uradni list RS, št. 20/04) izdalo sklep o odmeri sodne takse za tožbo, za sklep in za pritožbo v skupni višini 40.850,00 SIT. Določilo je, da sta takso dolžni plačati v roku 15 dni od prejema sklepa na vplačilni račun sodnih taks v Republiki Sloveniji, in v tem roku predložiti sodišču izvirno dokazilo o vplačilu sodne takse z oznako opravilne številke zadeve. Pojasnilo jima je obveznost plačila sodne takse ter njeno višino. Opozorilo ju je na posledice nepravočasnega plačila sodne takse, torej, če takse ne bosta plačala v danem roku, bosta morala poleg dolžne takse plačati še 50% pribitka nanjo kot kazensko takso, in na posledice, če ne bosta predložila potrdila o vplačilu sodne takse, torej da bosta dolžna plačati kazensko takso v višini 10%, vendar ne več kot 250 točk (29. člen ZST).

Zoper navedeni sklep se tožnika pritožujeta, in sicer zato, ker Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/2002) v 4. odstavku 105. člena določa, da odškodnino in stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec. Če se sedaj postavlja dvom oziroma spor o stroških, tožnika kot razlastitvena zavezanca zahtevata in predlagata pritožbenemu sodišču, da postopa in odloča v skladu z določbo 1. odstavka 22. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS), 2. odstavka 22. člena ZUstS, določbo 5. alinee 1. odstavka 23. člena ZUstS; da ustavnemu sodišču predlaga, da postopa in odloča v skladu z določbami 2. alinee 2. odstavka 46. člena in 3. odstavka 46. člena Poslovnika ustavnega sodišča ter v skladu z določbami 1. odstavka 15. in 22. člena Ustave Republike Slovenije.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče pravilno ugotovilo taksno obveznost tožnikov in jima v skladu s 27. členom ZST na njuno zahtevo izdalo odločbo (sklep) o odmeri takse v pravilni višini in s pravilnimi opozorili na posledice, če teh taks v odrejenem roku ne bosta plačala.

Tožnika si namreč napačno razlagata, da so te sodne takse stroški razlastitvenega postopka, ki bi jih glede na določbo 4. odstavka 105. člena ZUreP-1 moral plačati razlastitveni upravičenec. Zadeva, ki sta jo tožnika sprožila s tožbo, v kateri je bil izdan prvostopni sklep in sta zoper njega tožnika vložila pritožbo, namreč ni razlastitveni postopek, temveč postopek zaradi varstva ustavnih pravic, zato presoja navedenih stroškov kot stroškov razlastitvenega postopka po ZUreP-1 ne pride v poštev.

Pritožba tožnikov v delu, kjer predlagata, da pritožbeno sodišče sproži postopek pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, in sicer v zvezi s plačilom sodnih taks, pa je nerazumljiva in nejasna, zato je pritožbeno sodišče ne more presoditi.

Ker torej v obravnavani zadevi ne gre za razlastitveni postopek po ZUreP-1, temveč za postopek na podlagi 3. odstavka 1. člena ZUS, v katerem pa je tožba tožnikov pravnomočno zavržena, sta torej tožnika dolžna plačati odmerjene sodne takse v roku in na način, kot ga je določilo prvostopno sodišče. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.