Jedro

Sodišče ni imelo podlage za nadaljevanje izvršbe z rubežem plače dolžnice saj upnik ni podal predloga za spremembo predmeta izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo na premičnine ustavilo. Odločitev je oprlo na določbo 1. odst. 95. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

Proti sklepu se je upnica pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je dolžnica na naroku 6.10.1999 povedala, da je zaposlena (kar je novo dejstvo). Rubež je možno nadaljevati na dolžničine osebne dohodke. Ugotovitev sodišča, da dolžnica nima rubljivih premičnin je zmotna.

Upravičeno je domnevati, da ima dolžnica na nepremičnini še vinski hram in v vinskem hramu premičnine. Izpodbijani sklep je preuranjen, ker sodišče ni izčrpalo vseh možnosti rubeža premičnin. Upnik je namreč v izvršilnem predlogu navedel, naj se rubijo vse premičnine, kjerkoli se nahajajo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ob ugotovljenem in s pritožbo neoporekanem dejstvu, da zarubljeni premičnini na drugi javni dražbi nista bili prodani, pravilno izvršbo ustavilo, saj mu tako odločitev narekuje določba 1. odst. 95. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Nobene pravne podlage ni imelo sodišče prve stopnje, da bi izvršbo nadaljevalo z rubežem na osebni dohodek dolžnice, saj upnik za to ni podal ustreznega predloga. Po določbi 1. odst. 34. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo. Po 3. odst. istega člena sodišče dovoli, poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih, vendar lahko to stori le na predlog upnika. Prav tako ni mogoče upoštevati v pritožbi izražane domneve upnice, da ima dolžnica v vinskem hramu vinograda premičnine. Pooblaščenec upnice je bil navzoč na naroku razpisanem na podlagi 4. odst. 31. člena ZIZ in je tako imel možnost z zaslišanjem dolžnice razčistiti njeno lastništvo drugih dotlej še nezarubljenih premičnin.

Po navedenem se pokaže, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa dejstva, ki so odločilnega pomena in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče je zato, na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členo ZIZ, pritožbo upnice zavrnilo, ker je ugotovilo, da je neutemeljena in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.