Jedro

Ob dejstvu, da gradnja ni bila končana v desetih mesecih od pričetka del ter ob dejstvu, da je tožnik tudi po izteku tega časa opravljal dela za toženca, je za presojo, ali je obstajala pogodbena podlaga za opravljanje nadzora, odločilno vprašanje, ali so bili podani objektivni razlogi v smislu drugega odstavka 2. člena Pogodbe. V primeru pritrdilnega odgovora tudi po izteku desetih mesecev od začetka del, pravno podlago za opravljanje nadzora in s tem pravno podlago za plačilo takšnih storitev predstavlja že sama Pogodba. Posebnih ustnih dogovorov tožniku v tem primeru niti ni potrebno dokazovati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 121452/2008 z dne 11. 2. 2009 razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožniku je naložilo plačilo pravdnih stroškov toženca v višini 292,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da ne drži, da tožnik ni navedel del, ki naj bi se opravljala na podlagi ustnih dogovorov ter vrednosti teh del. Tožnik je navedel, da sta stranki sklenili pogodbo za nadzor, ustno pa sta se dogovorili še za druga dela, ki so predmet tožbe. Računi so bili izstavljeni za storitve v obdobju po predvidenem zaključku del in niso v neposredni zvezi s storitvijo nadzora, ki je bila predmet pogodbe. Stranki sta bili ves čas v poslovnem odnosu že iz naslova opravil nadzora, na to osnovno razmerje pa se je navezalo še polno drugih opravil, kot je to pojasnil S. Kaj vse sodi v nadzor ni potrebno posebej zatrjevati, saj gre za dela, ki jih predpisuje že zakon in gre za splošno znano dejstvo. Dejstvo je, da je šlo za dela na večih objektih, kar sodba spregleda. V zvezi s temi trditvami se je tožena stranka spustila v pravdo in s tem posredno priznavala ustne dogovore. Že iz listin izhaja, da je poslovni odnos med strankama trajal dlje, kot je to določala pogodba. Toženec je v vlogi z dne 5. 2. 2010 izrecno zapisal, da je tožnik zanj opravljal tudi druga dela, ki niso imela z objektom nič, s čimer je priznal, da je obstajal ustni dogovor, ki je pokrival še druge storitve, kar je zatrjeval tožnik. Dogovore z investitorjem je potrdila priča S..

3. V odgovoru na pritožbo toženec navaja, da toženec poravnaval tožniku vse obveznosti do trenutka, ko se je ugotovilo, da je tožnik zavedel toženca. Tožnik je namreč tožencu zamolčal, da ni registriran za ponujena dela in jih sploh ne bi smel opravljati, čeprav tožnik še danes trdi, da temu ni tako. Tožnik minimalizira pomen predpisa na dokumentih pri tehničnem pregledu. Vsi posli, ki sta jih imeli med sabo pravdni stranki so bili plačani. Predlaga, da se pritožba tožnika zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

4. Pritožbeno sodišče je ob vpogledu v javno dostopne podatke AJPES ugotovilo, da je bil tožnik 29. 6. 2012 izbrisan iz sodnega registra, nad tožencem pa je bil dne 14. 9. 2012 začet stečajni postopek. Pritožbeno sodišče je kljub določbi iz 3. in 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP pritožbo na podlagi drugega odstavka 207. člena ZPP vsebinsko obravnavalo, saj so bila pred izbrisom oziroma začetkom stečajnega postopka opravljena vsa procesna dejanja v pritožbenem postopku. Pritožbo je namreč tožnik vložil 14. 2. 2012, odgovor na pritožbo pa je bil vložen 24. 2. 2012. 5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama sklenjena Pogodba o izvajanju strokovnega nadzora (v nadaljevanju: Pogodba). Z njo se je tožnik zavezal opravljati storitve nadzora pri izgradnji vile-blok T.. Kot začetek pogodbenih del je bil določen datum 15. 4. 2007, dela pa naj bi bila končana v desetih mesecih od dneva pričetka del. Stranki sta se v drugem odstavku 2. člena dogovorili, da se pogodbeni rok lahko spremeni iz objektivnih razlogov, pri čemer se kot objektivni razlog za podaljšanje pogodbenega roka upošteva sprememba obsega del po pogodbi kot tudi terminske zakasnitve zaradi višje sile. Kot nesporno je bilo v postopku tudi ugotovljeno, da je po izteku desetmesečnega roka S. še naprej delal na gradbišču objekta T. 7. Z izpodbijano sodbo je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi in zavrnilo tožbeni zahtevek, ker je presodilo, da tožniku ni uspelo dokazati obstoja ustnih dogovorov med pravdnima strankama glede podaljšanja Pogodbe in da za izdajo vtoževanih računov tožnik ni imel pravne podlage. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava takšna odločitev sodišča prve stopnje napačna ali vsaj preuranjena.

8. Sodišče prve stopnje je zmotno izhajalo iz stališča, da bi moralo biti podaljšanje pogodbenega roka, ki je bilo s pogodbo predvideno v drugem odstavku 2. člena, izrecno dogovorjeno. Posledično je tudi zmotno naložilo tožniku breme dokazovanja obstoja naknadnih ustnih dogovorov o podaljšanju pogodbenega roka. Ob dejstvu, da gradnja ni bila končana v desetih mesecih od pričetka del ter ob dejstvu, da je tožnik tudi po izteku tega časa opravljal dela za toženca, je za presojo, ali je obstajala pogodbena podlaga za opravljanje nadzora, odločilno vprašanje, ali so bili podani objektivni razlogi v smislu drugega odstavka 2. člena Pogodbe (obstoj teh razlogov je tožnik tudi zatrjeval). V primeru pritrdilnega odgovora tudi po izteku desetih mesecev od začetka del, pravno podlago za opravljanje nadzora in s tem pravno podlago za plačilo takšnih storitev predstavlja že sama Pogodba. Posebnih ustnih dogovorov tožniku v tem primeru niti ni potrebno dokazovati.

9. Ker je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovilo, saj ni ugotavljalo, ali so bile podane objektivne okoliščine, zaradi katerih se dela na objektu in s tem nadzor tožnika niso zaključili v roku, predvidenem s pogodbo, je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo moralo razveljaviti že iz tega razloga. Tako zaradi načela ekonomičnosti postopka, kot tudi zaradi razlogov, navedenih v 10. in 11. točki obrazložitve tega sklepa, se pritožbeno sodišče ni odločilo samo dopolnjevati dokaznega postopka.

10. V postopku na prvi stopnji je ostalo nerazčiščeno tudi vprašanje, na katera dela se računi, katerih plačilo zahteva tožnik v tem postopku, sploh nanašajo. Le v primeru, da gre za dela nadzora, ki so predmet Pogodbe, bo vprašanje obstoja objektivnih okoliščin in s tem podaljšanja pogodbenega roka, relevantno. Če pa se vtoževani računi nanašajo na druga dela, ki s Pogodbo niso bila zajeta, bo moralo sodišče prve stopnje presojati utemeljenost tožbenega zahtevka v luči tožnikovih trditev o obstoju dogovorov glede drugih del (ne dogovorov glede podaljšanja pogodbenega roka) in po potrebi v tej smeri tudi dopolniti dokazni postopek.

11. Ker je bil postopek zaradi izbrisa tožnika iz sodnega registra ter začetka stečajnega postopka nad tožencem prekinjen, naj sodišče prve stopnje to okoliščino upošteva ob vročanju drugostopenjskega sklepa pravdnim strankam oziroma njihovim pravnim naslednikom, pri čemer v zvezi s pravnim nasledstvom tožnika pritožbeno sodišče opozarja na 444. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Prim. sodbo VS RS II Ips 410/2004, sodbo VS RS X Ips 1353/2006, sodba VS RS II Ips 460/2005.