Jedro

Iz 43. člena GZ izhaja, da se organ ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih tehničnih oziroma strokovnih rešitev, temveč mora preveriti, ali ima projektna dokumentacija vse sestavine, ali je gradnja skladna s prostorskim izvedbenim aktom, kot tudi, ali je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj. In ker je organ (med drugim tudi) ugotovil, da so k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložena vsa zahtevana (pozitivna) mnenja, med drugim mnenje Občine Bled, k skladnosti projektne dokumentacije za nameravano gradnjo na območju Občine Bled glede: skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine glede varovalnih pasov občinskih javnih cest in glede minimalne komunalne oskrbe, ki sodi v okvir obvezne občinske gospodarske javne službe, ki že na prvi pogled ni nejasno, neusklajeno oziroma brez ustrezne pravne podlage, sodišče pritrjuje zaključku organa, da je pogoj iz 3. točke prvega odstavka 43. člena GZ izpolnjen.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Stroškovna zahtevka tožeče stranke in stranke z interesom se zavrneta.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je investitorju A.A. (v tem upravnem sporu stranki z interesom) izdal gradbeno dovoljenje (v nadaljevanju GD) za novogradnjo enostanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 1046, k.o. ... (1. točka izreka), odločil, da je sestavni del GD zahtevek investitorja in projektna dokumentacija - DGD 12/2016 (2. točka izreka), v nadaljnjih točkah izreka opredelil pogoje za gradnjo enostanovanjske hiše, opornih zidov, zunanje ureditve (3. - 5. točka izreka), gradbeno parcelo in odmike (6. in 7. točka izreka), določil način zagotovitve minimalne komunalne oskrbe (8. točka izreka), povzel mnenja (soglasja) pristojnih mnenjedajalcev (soglasodajalcev) (9. točka izreka), odločil, da se mora gradnja izvajati v skladu z veljavnimi gradbeno-tehničnimi predpisi, standardi in z upoštevanjem predpisov o varnosti pri delu (10. točka izreka), nadalje, da GD preneha veljati, če investitor ne vloži popolne prijave začetka gradnje v petih letih od njegove pravnomočnosti (11. točka), in da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (12. točka izreka).

2. Iz obrazložitve med drugim izhaja, da je tožnik priglasil udeležbo v postopku po 36. členu Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ) in s tem pridobil položaj stranskega udeleženca. Njegove ugovore v zvezi z gradnjo je organ vsebinsko zavrnil. Ker je bila zahteva investitorja popolna, gradnja pa je tudi skladna z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Bled (v nadaljevanju OPN Bled), je organ zahtevi investitorja ugodil in izdal GD, kot izhaja iz izreka odločbe.

3. Drugostopni organ je zavrnil pritožbo in zahtevo za povrnitev pritožbenih stroškov tožnika in mu naložil plačilu stroškov pritožbenega postopka v višini 186,66 EUR investitorju A.A.. V zvezi s pritožbenimi navedbami je še dodal, da stranski udeleženci vstopajo v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, ki izhajajo iz zakona ali drugega predpisa. Glede ugovarjane neizkazane pravice graditi (dostop do javne ceste) je navedel, da to iz DGD, kot tudi iz podatkov zemljiške knjige ter citiranih sodnih odločb ne izhaja, ker pa zemljišče s parc. št. 1045/2 ni v lasti tožnika, ugovorov, ki se nanašajo na to zemljišče, organ ne bo presojal. Odločba ima tudi vse sestavne dele po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

4. Tožnik je v tožbi navedel, da je že pred prvostopnim organom ugovarjal pravico graditi v zvezi z dostopom do javne ceste. Diagonalna razdalja med živo mejo in mejo s parc. št. 1045/2 znaša 2,5 m in ne najmanj 2,6 m, kot to organ napačno ugotovi, torej dejanska prosta širina poti znaša manj kot 2,5 m. Tako Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste, tehnični predpisi, kot tudi OPN Bled predpisuje širino priključka (najmanj) 3 m. Organ teh navedb tožnika ni upošteval, temveč se je skliceval na odgovornost projektanta in na določbe GZ, da ogled ni predpisan. To ne drži, saj tako določa ZUP, kot tudi 41. člen GZ. Projektantova odgovornost ne izključi odgovornosti organa, da preveri, ali gradbeno dovoljenje ustreza zakonskim določbam. Iz projektne dokumentacije ne izhaja, da priključek na najožjem delu poteka po parc. št. 1045/2, kar pa ne drži. Evidentno je zarisan preko obstoječe meje tožnika in preko meje trase poti, ki jo določa sodna poravnava. Sodno določena trasa ni enaka obstoječi trasi. Enako velja glede dela dostopne poti na točki priključitve na javno pot. Sodna odločba ima kot sestavni del skico, na kateri je sodno določen dostop zarisan drugače kot v projektni dokumentaciji. Dostopa, kot je projektiran, investitor nima pravice uporabljati. Občina Bled je dala soglasje za priključitev po sodno določeni in ne po obstoječi poti. Tudi ugotovitve organa druge stopnje so zmotne. S sklicevanjem na skico izvedenca B.B. glede poteka sodne trase poti zaide sam s seboj v nasprotje, saj predhodno govori o obstoječi utrjeni trasi, ki pa je različna od tiste, ki je sodno določena, v vsakem primeru pa se konča na parc. št. 1045/2 in od tam dalje ne poteka tako, kot je predvidena po dokumentaciji, ampak po parc. št. 1045/2, za katero pravica graditi ni izkazana. Grafični del DGD v predmetnem delu potek poti skicira in predvideva povsem drugače kot skica izvedenca B.B. in v razmerju do tožnika za takšen potek poti investitor ne izkazuje pravice graditi, tudi ne za predvideni potek po parceli tožnika 1041. Iz grafičnega dela DGD izhaja, da se pot v delu ob vzhodnem vogalu meje parc. št. 1045/2 izogne te parcele in je zarisana tako, da teče preko zahodnega vogala žive meje na robu parcele 1041 in 1042, ki sta last tožnika. Iz skice izvedenca B.B. je razvidno, da je širina poti med vogalom žive meje in vzhodnim vogalom parcele 1045/2 manj kot 2,5 m. Iz fotografij pa izhaja, da dejanska pot poteka tudi po parceli 1045/2 in ne tako, kot jo načrtuje grafični del DGD. Zato je jasno, da pojem obstoječe utrjene površine, po katerih dejansko poteka pot, ne ustreza poteku poti, kot je prikazana v grafičnem delu DGD, saj je prikazana na način, da poteka neskladno s sodno določeno potjo in sega bolj v nepremičnino tožnika kot sodno določena pot. S tem je interes tožnika podan in izkazan. Investitor bi moral za tako pot izkazovati pravico graditi tudi preko parcele 1045/2. Organ zato zaradi neizvedenega ogleda ni postopal po pravilih postopka, te kršitve pa ni mogoče odpraviti drugače kot z izvedbo substancirano podanih dokaznih predlogov v ponovljenem postopku pred organom prve stopnje. Izjave projektantov niso skladne z dejanskim stanjem in jih organ ne bi smel upoštevati. Tudi izvedba prostopadnega priključka vodov ni mogoča, ker črpališče ne deluje. Tožnik bo v zvezi s tem pridobil izjavo izdelovalca kanalizacije, s katero trenutno še ne razpolaga. Organ v zvezi s tem ni izvajal dokazov, ker mnenjedajalci o tem niso imeli zadržkov. Tožnik trdi, da mnenja občine in upravljavca niso neizpodbitna, zato bi organ moral izvesti predlagane dokaze in opraviti poizvedbe o možnosti prostopadnega priključka na nameravano gradnjo. V postopku je torej prišlo do napačne uporabe zakona, kršitev pravil postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napravljen je bil napačen sklep o dejanskem stanju, podani so razlogi za izrek obeh upravnih odločb za nični. Tudi odločitev drugostopnega organa o stroških postopka je napačna. Zakon namreč določa, da stranski udeleženec krije svoje stroške, ne pa da krije stroške odgovora na pritožbo investitorja. Tožnik je sodišču zato predlagal, da po izvedenem dokaznem postopku (vpogledu v tam navedene listine, opravo poizvedb pri Občin Bled in C. Bled) tožbi ugodi, prvostopno in drugostopno odločbo odpravi, podredno, da odločbi odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek, v obeh primerih pa naloži toženki povrnitev njegovih stroškov postopka.

5. Toženka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

6. Stranka z interesom A.A. je v odgovoru na tožbo prerekal navedbe tožnika. Drugostopna odločba vsebuje zadostne razloge za odločitev. Tožnik bi moral že v upravnem postopku svoje trditve izkazati. Kljub temu, da tega ni storil, mu je bil položaj stranskega udeleženca priznan. Tožnik spregleda, da po njegovi parceli poteka sodno določena služnostna poti, ki po njegovih lastnih navedbah teče po obstoječih utrjenih površinah, pri čemer je dejanska pot dovolj široka. V naravi obstoječa pot, ki se uporablja že ves čas in je bila zato v sodnem postopku tudi predmet priposestvovanja, torej obstaja in ni ovira za nameravano gradnjo. Zato je tožnikov dokazni predlog z ogledom nepotreben. Projektirani dovoz je legalen in mogoč, grafični del DGD pa je zgolj skica, dostop, ki ga bo za gradnjo uporabljal investitor, pa se v praksi vsakodnevno vrši. To je bilo pojasnjeno že v upravnem postopku in izhaja tudi iz sodb sodišča, na podlagi katerih je bila vknjižena služnost hoje in vožnje z vsemi prevoznimi sredstvi, po točno določeni poti. To ni bilo sporno v upravnem postopku in ne more postati sporno šele v upravnem sporu. Tožnik tudi nima pravnega interesa za zatrjevanje dejanskega stanja na nepremičninah, ki niso njegova last. Nepremičnina s parc. št. 1045/2 je v lasti Č.Č.. Ta se z gradnjo strinja. Neizkazane so tudi navedbe, da je pot preozka. Tudi iz mnenja mnenjedajalca Občine Bled izhaja, da je priključek na javno cesto izveden ustrezno. Tožnik v upravnem postopku ni podal navedbe, da izvedba prostopadnega priključka vodov ni mogoča. Zato gre za tožbeno novoto. Sicer pa četudi bi se takšna navedba upoštevala, za takšne trditve tožnik nima pravnega interesa, saj na njegovo nepremičnino nima vpliva. Tudi za priključek na javno kanalizacijo je podano mnenje mnenjedajalca Občine Bled. Razlogov za izrek ničnosti pa tožnik niti ni navedel. Stranka z interesom je podal še predlog za prednostno obravnavo, saj želi zgraditi hišo, ki bo namenjena bivanju njegove družine. GZ ne omogoča več gradnje pred pravnomočnostjo. S potekom časa stranki z interesom nastaja škoda. Predlagal je zavrnitev tožbe in naložitev plačila stroškov postopka tožniku.

7. Tožnik je v pripravljalni vlogi še dodal, da ima pravni interes, ker pot, kot je projektirana, na skrajnem severozahodnem delu posega v njegovo nepremičnino, kot je označil na skici 1, priloženo k tožbi. Nameravana gradnja torej posega v njegovo nepremičnino. Slednje priznava tudi stranski udeleženec, ko navaja, da gre v DGD zgolj za skico. Za dostop preko žive meje tožnika stranski udeleženec nima pravice in tu se ne vrši vsakodnevni dostop. Vsakodnevno se vrši dostop preko parc. št. 1045/2, last Č.Č., vendar za uporabo tega stranski udeleženec ne izkazuje nobene pravice, torej nima pravice graditi. Tožnik dvomi v verodostojnost podpisa izjave Č.Č. z dne 22. 10. 2019, zato predlaga njeno zaslišanje. Glede črpališča za fekalno kanalizacijo pa je pomembno, ali deluje ali ne. V tem primeru tak priklop ni mogoč, odvajanje komunalnih odplak pa v projektu ni predvideno na drug način. Sodišče naj opravi poizvedbe o tem, da Občina Bled ni dala vloge za izvedbo predmetnega NN priključka za črpališče fekalne kanalizacije, na katero se namerava priključiti investitor. Bivanje brez urejene kanalizacije ni mogoče, zato predlog za prednostno obravnavo ni utemeljen.

8. Stranka z interesom A.A. je v pripravljalni vlogi še dodal, da je bil GZ sprejet prav z namenom, da se prepreči takšno ravnanje. Tožnik mora predložiti dokaze za svoje trditve (peti odstavek 39. člena GZ). Tožnik ni izkazal, da bi nameravana gradnja vplivala na njegove pravice ali pravne koristi. Tožnik se sklicuje na domnevne posege v tujo nepremičnino, tuje pravice, v tuje načrte (kot na primer načrte Komunale, Elektra). V zadnji vlogi tožnik tudi širi svoje trditve, zato jih sodišče ne sme upoštevati. Dostop do nepremičnine investitorja se uporablja na povsem legalen način, z vknjiženimi služnostmi ter skladno z v naravi obstoječo potjo. To izhaja tudi iz priložene fotografije tožnika št. 3. Zaslišanje Č.Č. ni pomembno, ker pa ni bila stranka v postopku, to po meni, da se z gradnjo strinja. Tožnik tudi ni pojasnil, kateri pogoj po 43. členu GZ ni izpolnjen. Če priklop na projektirani način ne bi bil mogoč, potem mnenjedajalec pozitivnega mnenja ne bi izdal. V to mnenje investitor ne more posegati. V nadaljevanju je še pojasnil potek del glede lokalnega fekalnega črpališča. Vztrajal je pri ostalem.

9. Tožnik je v drugi pripravljalni vlogi še navedel, da ne drži, da dostopi potekajo skladno z vknjiženimi služnostmi, temveč bo do tega prišlo, ko bo realizirana sodna poravnava. Nameravani dostopi ne potekajo skladno z v naravi obstoječo potjo. Po GZ pa lahko organ preverja nejasna in neusklajena mnenja. Organ tako ni ravnal pravilno, ko ni preveril, zakaj ista oseba na Občini Bled daje različne informacije. Mnenje očitno ni skladno z dejanskim stanjem.

10. Sodišče uvodoma glede sestave sodišča pri odločanju navaja, da je senat sodišča s sklepom, I U 1514/2019 z dne 22. 9. 2020, odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Gre za spor v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja stranki z interesom na podlagi 43. člena GZ, tožnik ugovarja neizkazani pravici graditi v zvezi z dostopom do predvidene gradnje ter ureditvijo infrastrukturnih priključkov. Ker gre za vprašanja, o katerih se je izrekla že sodna praksa, je senat sklenil, da so v zadevi pogoji za odločanje po sodniku posamezniku podani.

11. Sodišče je v zadevi opravilo glavno obravnavo 22. 10. 2020, ki sta se je udeležila tožnik in stranka z interesom, ne pa toženka. Prisotni stranki nista imeli ugovorov z zvezi s sestavo sodišča. Tožnik je v spis priložil še grafično skico poti dostopa ter 2 fotografiji z označeno projektirano traso dostopa in sodno določeno traso. Vztrajal je pri vseh navedbah in vlogah, enako tudi stranka z interesom. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo in pregledalo listinsko dokumentacijo, ki se nahaja v upravnem spisu, ostale dokazne predloge obeh strank pa je zavrnilo kot nedovoljene ali za odločitev nerelevantne oziroma neprimerne. Slednje bo sodišče obrazložilo v nadaljevanju sodbe.

12. Tožba ni utemeljena.

13. V obravnavanem primeru je izpodbijana odločitev organa o izdaji gradbenega dovoljenja stranki z interesom za gradnjo enostanovanjske hiše na zemljišču s parc. št. 1046, k.o. ..., v navedenih dimenzijah, opredeljenimi predvidenimi odmiki in določenim načinom zagotovitve minimalne komunalne oskrbe. Organ je presodil, da je gradnja izpolnjuje vse pogoje iz 43. člena GZ, temu pa tožnik, ki je lastnik zemljišča s parc. št. 1041, k.o. ..., ugovarja.

14. II. poglavje GZ predpisuje postopek izdaje gradbenega dovoljenja. V 35. členu je določena vsebina zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, med drugim, da se zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložijo: 2. mnenja pristojnih mnenjedajalcev, razen če se nameravana gradnja nahaja na območju prostorskega akta, h kateremu so mnenjedajalci kot nosilci urejanja prostora dali pozitivno mnenje in se v njem izrekli, da pridobivanje mnenj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni potrebno, 3. če investitor v zemljiški knjigi nima vpisane lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah, na kateri se bo izvajala gradnja: - notarsko overjeno pogodbo o pridobitvi te pravice, ki je predlagana za vpis v zemljiško knjigo, - sodno ali upravno odločbo, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del, - sklep o določitvi investitorja kot upravljavca nepremičnine, če gre za nepremičnino v lasti njegovega ustanovitelja, razen če je iz uradnih evidenc razvidno, da je investitor zakoniti upravljavec, ali - drugo listino, ki v skladu z zakonom omogoča gradnjo oziroma izvajanje del. Nadaljnji členi v tem poglavju določajo postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, stranke postopka, mnenja v postopku njegove izdaje, ustno obravnavo in ugotovitveni postopek, v 43. členu GZ pa so določeni pogoji za njegovo izdajo. Iz slednjega med drugim izhaja, da pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, če: 1. je gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta, v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora, 2. da sta dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja podpisala projektant in vodja projekta, ki je bil v času izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, ter da je njen sestavni del njuna podpisana izjava, da so na ravni obdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjene zahteve iz 15. člena tega zakona, 3. je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izjavo mnenj, 4. iz dokumentacije izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba, 6. je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, na kateri je predvidena gradnja, ali pa to pravico izkazuje z dokazili iz 3. točke drugega odstavka, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena tega zakona, pri čemer je v zemljiški knjigi označena plomba za vpis te pravice v zemljiško knjigo.

15. Kot poglavitni ugovor tožnik izpostavlja, da stranka z interesom ni izkazal pravice graditi, ker dovoz od javne ceste do parc. št. 1046, k.o. ..., kot je predviden z vmesno sodno poravnavo, še ni bil realiziran. Med strankami ni sporno, da je bila (tudi) med tožnikom in stranko z interesom sklenjena vmesna sodna poravnava, s katero je bila določena služnostna pot, ki poteka od javne ceste LC ... do parc. št. 1046, k.o. ..., kjer bo zgrajena nameravana gradnja. V zemljiško knjigo je na tej podlagi vpisana služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi prevoznimi sredstvi, na površini, ki je del parc. št. 1041, k.o. ..., in ki je na skici izmere sodnega izvedenca B.B. z dne 27. 4. 2006, ki je priloga in sestavni del sodbe, označena kot ''območje služnostne poti - 1'', opredeljena s točkami 12-1-2-3-4-5-6-F-E-D-C-B-10-11-A-12 ter označena z rumenim rastrom, v breme vsakokratnega lastnika parc. št. 1041 k.o. .... Glede na zgoraj citirano 6. točko 43. člena GZ je torej jasno, da stranka z interesom pravico graditi tudi v tem delu izkazuje. (Do sedaj) neuspela realizacija sodno določene poti tako na pravico graditi ne vpliva, tožnik pa lahko njeno realizacijo izposluje z izvršbo. Iz smiselno enakega razloga na drugačno presojo tudi ne more vplivati ugovor, da se dostop, kot označen na skici iz DGD dokumentacije, ne ujema (povsem natančno, kot je sklepati iz tožbenih navedb) z sodno določeno potjo. Gre namreč za skico v projektni dokumentaciji, kot pravno relevantno pa - kot že povedano - šteje v zemljiški knjigi določena služnostna pot po skici izvedenca B.B.. Zato so neupoštevni vsi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na obstoječo pot, ki je v uporabi in ki ni enaka sodno določeni poti, kot to obširno ugovarja tožnik (k sodno določeni poti pa je dala Občina Bled pozitivno mnenje in torej ne k (dejansko) obstoječi), kot da stranka z interesom v tem smislu pravice graditi ne izkazuje.

16. Tožnik še ugovarja, da lastnosti služnostne poti ne omogočajo izvedbe nameravane gradnje (predvidena vožnja s težko mehanizacijo, ipd.), ker je pot preozka. Tudi tega ugovora sodišče ne more sprejeti, saj tožnik ni z ničemer izkazal, da bo temu res tako, še zlasti (kot je pravilno opozoril tudi stranka z interesom) glede na današnje tehnološke možnosti pri gradnjah.

17. Tožnik tudi ugovarja, da bi moral organ opraviti ogled v skladu z 41. členom GZ. Po tej določbi pristojni upravni organ za gradbene zadeve opravi ustno obravnavo, če so se v postopek priglasili stranski udeleženci, če to lahko pripomore k pospešitvi in poenostavitvi postopka ali če je treba opraviti ogled, zaslišati priče ali izvedence (prvi odstavek). Že iz jezikovne razlage te določbe izhaja, da ogled ni predpisan kot obvezno dejanje organa v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, temveč je predpisano, v katerih primerih mora organ opraviti ustno obravnavo, med drugim tudi v primeru, kot je obravnavani, tj. ko se je v postopek priglasil tožnik kot stranski udeleženec. Ustno obravnavo pa je organ tudi opravil (zapisnik z dne 25. 4. 2019). Zato že iz tega razloga navedeni ugovor tožnika ne vzdrži sodne presoje

18. V zvezi z dokaznim predlogom tožnika za opravo ogleda na kraju samem, podanim v upravnem postopku, pa sodišče sodi, da je bila odločitev organa in posledično njegova obrazložitev, zakaj ogleda (poleg tega, da ni predpisan kot obvezen - op. sod.) ne bo opravil, prepričljiva in hkrati dovolj izčrpno obrazložena. Organ je namreč menil, da ogled ni potreben (glede na podatke spisa), pri čemer se je skliceval na drugi odstavek 12. člena GZ, kar se je po oceni sodišča mogel sklicevati, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

19. Po prvem odstavku 12. člena GZ je predpisana odgovornost projektanta za izdelavo, celovitost in medsebojno usklajenost vseh delov projektne dokumentacije, po drugem odstavku pa (med drugim), da mora projektant v okviru prevzete storitve projektiranja zlasti: - v skladu s pravili stroke zagotoviti izdelavo projektne dokumentacije tako, da je skladna s tam navedenimi predpisi, - zagotoviti tehnične rešitve, ki niso v nasprotju s tem zakonom, drugimi predpisi, tehničnimi smernicami in pravili stroke.

20. V 15. členu GZ so določene bistvene in druge zahteve za objekte, ki jih morajo ti izpolnjevati glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti objekta ter druge zahteve, pri čemer med bistvene zahteve npr. sodijo: mehanska odpornost in stabilnost, varnost pri uporabi, univerzalna graditev in raba objektov, idr. Vsebino projektne dokumentacije, ki je podlaga za nameravano gradnjo, pa določa 29. člen GZ. V prvem odstavku je opredeljen pomen projektne dokumentacije kot sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnim opisom, poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne oblikovne ter tehnične značilnosti objekta. Izdelana mora biti v skladu s pravili stroke (drugi odstavek), po načelu integralnega projektiranja, kjer so pri medsebojno usklajenem projektiranju objekta vključeni vsi strokovnjaki različnih strok, katerih strokovne rešitve so glede na namembnost in zahtevnost objekta nujne za njegovo realizacijo v skladu s predpisi, pravili stroke, zadnjim stanjem tehnike in zahtevami investitorja (tretji odstavek). Projektno dokumentacijo izdela projektant (peti odstavek), podpišeta jo pa projektant in vodja projekta, s čimer jamčita, da so izpolnjeni pogoji iz 12. člena tega zakona (šesti odstavek).

21. Iz povzete ureditve GZ, kot tudi določb Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (npr. 15. člena, ki ureja zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorju ali tretji osebi, šestega poglavja Organizacija in delovno področje zbornice, med drugim 27. člena, ki med drugim določa, da med naloge pristojne poklicne zbornice sodi izvajanje strokovnega nadzora nad pooblaščenimi arhitekti in inženirji) tako izhaja, da se pri preizkusu izpolnjenosti pogojev iz 43. člena GZ organ ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih tehničnih oziroma strokovnih rešitev, temveč mora preveriti, ali ima projektna dokumentacija vse sestavine, ali je gradnja skladna s prostorskim izvedbenim aktom, kot tudi, ali je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj.

22. In ker je organ (med drugim tudi) ugotovil, da so k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložena vsa zahtevana (pozitivna) mnenja, med drugim mnenje Občine Bled, št. 351-213/2018-7 z dne 23. 10. 2018, k skladnosti projektne dokumentacije za nameravano gradnjo na območju Občine Bled glede: skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine glede varovalnih pasov občinskih javnih cest in glede minimalne komunalne oskrbe, ki sodi v okvir obvezne občinske gospodarske javne službe (kar vključuje tudi občinske ceste (ustreznost priključka - op. sod.), kanalizacijo, itd), ki že na prvi pogled ni nejasno, neusklajeno oziroma brez ustrezne pravne podlage (tožnik tega tudi ne zatrjuje, temveč zgolj navede, da ta mnenja niso neizpodbitna oziroma izraža dvom v njihovo pravilnost), sodišče pritrjuje zaključku organa, da je pogoj iz 3. točke prvega odstavka 43. člena GZ izpolnjen.

23. Tožnik sicer kot dodaten argument še navaja, da je glede na materialnopravne predpise (OPN Bled, Tehnične smernice TSG-1-001.2010, standard SIST DIN 14090, ki se nanaša na širino priključka glede na širino gasilskih vozil, Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste) dovoz na zemljišču s parc. št. 1045/2, preozek. Vendar - kot že povedano - je bilo k projektni dokumentaciji podano pozitivno mnenje Občine Bled in sicer tudi v svojstvu upravljavca občinskih cest glede varovalnih pasov občinskih cest, kot tudi glede skladnosti projekta z OPN Bled. Iz projektne dokumentacije pa je tudi razvidno, da je bilo ugotovljeno, da je varnost okolice pred požarom v času gradnje objekta in v času njegove uporabe zagotovljena.

24. Ob tem sodišče še dodaja, da gre pa tudi za ugovor, ki ga tožnik ne more z uspehom uveljavljati. S tem v povezavi se sodišče sklicuje na obširna pojasnila prvostopnega in drugostopnega organa tožniku glede njegovega statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in obsega upravičenj, ki iz tega statusa izvirajo. V izogib ponavljanju se sodišče zato v tem delu sklicuje na te razloge v izpodbijanem aktu (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). To pa pomeni, da lahko tožnik uveljavlja le ugovore, ki se nanašajo na njegove pravice in pravne koristi in so vezane na njegovo nepremičnino v razmerju do nameravane gradnje in njenih vplivov. Zato sodišče tudi iz tega razloga ne sprejema tožbenih ugovorov tožnika, ki se nanašajo na predvideno ureditev glede odvajanja fekalnih odpadnih voda in za katero je (kot že povedano) podano pozitivno mnenje pristojnega mnenjedajalca (tožnik ugovarja, da fizično še ni mogoč priklop in izvedba prostopadnega priključka za objekt, ker še ni zgrajeno črpališče za črpanje komunalnih odplak, da občina še ni izvedla predhodnih del v zvezi z vzpostavitvijo trase kablovoda, da črpališče še ni opremljeno s črpalkami in elektro omaricami, itd). Zaradi enakih razlogov sodišče tudi ni presojalo tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na parc. št. 1045/2, ki ni last tožnika, temveč Č.Č. (ki v upravnem postopku ni priglasila svoje udeležbe, kar med strankami ni sporno), ponovno pa opozarja, da iz podatkov izpodbijane odločbe (kar potrjujejo tudi podatki upravnih spisov) izhaja, da je Občina Bled podala pozitivno mnenje tudi glede priključitve na javno cesto. Posledično sodišče zato tudi ni izvedlo dokaznih predlogov, ki se na te ugovore nanašajo (glej nadaljevanje obrazložitve).

25. Tožnik še ugovarja, da sta prvostopna in drugostopna odločba nični, pri čemer pa niti ne navede iz katerih razlogov po 279. členu ZUP. Tak, vsebinsko prazen ugovor bi sodišče sicer zavrnilo kot neutemeljenega, ker pa mora na ničnost sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 37. člena ZUS-1), je opravilo preizkus ničnostnih razlogov po 279. členu ZUP in ugotovilo, da: je bilo odločeno o zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku, tj. o izdaji gradbenega dovoljenja (1. točka), da ne gre za zadevo, ki se po ZUP izvršuje (2. in 3. točka), da je bila podana zahteva stranke za uvedbo postopka, saj je stranka z interesom investitor A.A. podal zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja (4. točka), da odločba ni bila izdana kot posledica v 5. točki opredeljenega nedovoljenega dejanja in da odločba ni obremenjena s takšno kršitvijo, ki bi po izrecni zakonski odločbi predstavljala razlog za ničnost (6. točka).

26. Drugostopni organ je po presoji sodišča pravilno tudi naložil tožniku povračilo stroškov stranke z interesom v pritožbenem postopku, sklicujoč se pri tem na 114. člen ZUP. Drži, da ta določba v prvem odstavku določa, da stranski udeleženec krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel, kar pa ne izključuje njegove obveznosti, da krije stroške stranke z nasprotnimi interesi (torej investitorja A.A.), ker je povzročil postopek (vložil pritožbo), pa se je ta končal na njegovo škodo (z zavrnitvijo njegove pritožbe), kar tudi izhaja iz prvega odstavka 114. člena ZUP.

27. Sodišče je glede na povedano presodilo, da je tožba tožnika neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 28. Sodišče je o zadevi odločilo na podlagi opravljene glavne obravnave (prvi odstavek 51. člena ZUS-1). Na glavni obravnavi sodišče izvaja dokaze, kadar in kolikor je to potrebno za odločitev v upravnem sporu, pa dokazi niso bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta ali če druga dejstva kažejo na to, da jih je treba drugače presoditi, kot jih je presodil organ, ki je izdal izpodbijani upravni akt (drugi odstavek 51. člena ZUS-1).

29. Dokazne predloge tožnika, podane v tožbi: oprava poizvedb pri Občini Bled in ... Bled glede dejanske možnosti prostopadnega priključka in izjavo upravljavca kanalizacije - Občine Bled, g. D.D. z dne 2. 10. 2019, je sodišče zavrnilo kot nerelevantne za odločitev oziroma neprimerne. Kot že obrazloženo zgoraj, so bila v postopku pridobljena vsa zahtevana mnenja, med drugim (konkretno glede odvajanja fekalnih odpadnih voda v kanalizacijo oziroma črpališče) mnenje Občine Bled z dne 23. 10. 2018. 30. Dokazne predloge tožnika, podane v pripravljalnih vlogah in na glavni obravnavi: zaslišanje priče Č.Č., e-sporočilo D.D. tožniku s priloženimi fotografijami (A13), opravo ogleda na kraju samem, opravo poizvedb pri E. v zvezi z izvedbo NN priključka za črpališče fekalne kanalizacije in posledično predhodno izdajo soglasja za izgradnjo priključkov (za vzpostavitev trase kablovoda - od električnega droga ob javni cesti do črpališča ob kolovozni poti), fotografiji (A15 in A16), je sodišče zavrnilo kot nerelevantne za odločitev oziroma nedovoljene.

31. Dokaz z izvedbo ogleda na kraju samem v zvezi s potekom dostopa je glede na izkazano pravico graditi nerelevanten za odločitev, kar sodišče potrjuje med razlogi sodbe. Dokaz e-sporočilo D.D. (kot rezultat oprave poizvedb pri upravljavcu javne infrastrukture) s fotografijami (A13) je sodišče tudi zavrnilo kot nerelevanten dokaz glede na (že navedeno) v postopku pridobljena vsa zahtevana mnenja. Predlagano opravo poizvedb pri E. v zvezi z izvedbo NN priključka za črpališče fekalne kanalizacije in posledično predhodno izdajo soglasja za izgradnjo priključkov (za vzpostavitev trase kablovoda - od električnega droga ob javni cesti do črpališča ob kolovozni poti), vpogled v priloženi fotografiji (A15 in A16) in zaslišanje Č.Č. pa je sodišče zavrnilo kot nedopustne iz naslednjih razlogov: Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Koncept instituta tožbene novote je torej v ZUS-1 drugače urejen kot v ZPP (286. člen) in po oceni sodišča je urejen tudi v celoti, upoštevajoč pri tem specifiko upravnega spora (presoja zakonitosti in pravilnost odločitve, ki je bila sprejeta po končanem upravnem postopku na podlagi izpodbojne tožbe - prvi odstavek 33. člena ZUS-1). V obravnavanem primeru je bil pred izdajo izpodbijane odločbe izveden posebni ugotovitveni postopek, v katerem je imel tožnik možnost pošteno in skrbno uveljaviti svoje pravice, ki mu jih daje predpis, relevanten v tem primeru. To pa posledično po oceni sodišča pomeni, da bi moral tožnik že v tožbi predlagati vse nove dokaze, ki jih prej v upravnem postopku ni predlagal oziroma predložil, ne pa, da predlaga nove dokaze šele po izteku prekluzivnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu (30 dni od vročitve odločbe, s katero je bil postopek končan - 28. člen ZUS-1) oziroma na glavni obravnavi (in tega tudi ne opraviči). Tako tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi, I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019. Ker iz podatkov spisa izhaja, da tožnik teh dokaznih predlogov ni podal že v upravnem postopku, v tožbi pa ni opravičil, zakaj teh dokaznih predlogov še ni podal, gre za nedovoljene tožbene novote.

32. V zvezi z dokaznim predlogom - vpogledom v skico nameravane gradnje iz avgusta 2018 (A14), za katerega je vpogled na glavni obravnavi sicer formalno zavrnilo, pa je ugotoviti, da gre za skico iz DGD dokumentacije, ki je del upravnega spisa. V upravni spis pa je sodišče vpogledalo na glavni obravnavi.

33. Dokazne predloge stranke z interesom, podane v odgovoru na tožbo: vpogled v: izjavo Č.Č. z dne 22. 10. 2019, e-sporočilo D.D. stranki z interesom z dne 19. 6. 2019, pojasnila D.D. pooblaščencu stranke z interesom z dne 23. 10. 2019, je sodišče zavrnilo kot nerelevantne za odločitev glede na ugotovljeno dejansko stanje in materialnopravno podlago.

34. Dokazne predloge stranke z interesom, podane v pripravljalni vlogi: vpogled v fotografijo črpališča, prikaz parcel iz Atlas okolja in fotografija iz zraka z rumeno označeno obstoječo služnostno pot, je sodišče zavrnilo kot nedopustne. Smiselno prepovedi iz 52. člena ZUS-1 za tožnika (obrazložitev zgoraj) gre za prepozno podane dokazne predloge.

35. Odločitev o zavrnitvi stroškov postopka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže. 36. Odločitev o zavrnitvi stroškov postopka stranke z interesom temelji na smiselni uporabi 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom ZUS-1. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni strani in njenemu intervenientu povrniti stroške. Ker je stranka z interesom (objektivno gledano) uspel s svojim predlogom v odgovoru na tožbo, da se tožba zavrne kot neutemeljena, je zaradi navedenega načeloma upravičen do povrnitve stroškov postopka. Ker pa se po prvem odstavku 155. člena ZPP povrnejo stranki le ''potrebni stroški'', je treba ugotoviti, ali so navedbe ter podani dokazni predlogi stranke z interesom v odgovoru na tožbo, v pripravljalni vlogi in na glavni obravnavi take, ki so (bile) pomembne za razjasnitev zadeve oziroma ki (so) vplivale na odločitev sodišča. Po presoji sodišča stranka z interesom takšnih navedb ni podal, saj je v pretežni meri povzel obrazložitev izpodbijane odločbe oziroma ponovil svoje navedbe iz postopka. S temi navedbami pa ni vplival na odločitev sodišča, saj je sodišče pri presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe vse navedeno (med drugim) tudi upoštevalo. Glede na navedeno stranki z interesom stroški postopka ne gredo.