Jedro

Ker izvira terjatev tožeče stranke, ki je predmet tožbenega zahtevka, iz delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki, je za rešitev zadeve na podlagi 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 14/94 - ZDSS) podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Na njegovo stvarno pristojnost nima vpliva zatrjevana okoliščina, da so prijavljeno terjatev tožnice prerekale le stečajne upnice.

Izrek

Za odločanje o ugotovitvi obstoja terjatve tožeče stranke, prerekane v stečajnem postopku v znesku 239.220,00 SIT, je stvarno pristojno Delovno sodišče.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 7.4.1998 pri Delovnem sodišču vložila tožbo, s katero zahteva ugotovitev obstoja v stečajnem postopku (opr. št. St 22/97) prerekane terjatve v znesku 239.220,00 SIT. Vtoževani znesek se po navedbah tožeče stranke nanaša na plačilo odškodnine za neizrabljen letni dopust tožnice v letu 1997. Delovno sodišče se je s sklepom z dne 15.10.1998, opr. št. Pd 66/98-8, izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Okrajno sodišče pristojnosti ni sprejelo. V svojem dopisu z dne 26.1.1999 je poudarilo, da gre v obravnavani zadevi za spor v zvezi s stečajem, za katerega pa je v skladu s 5. točko 2. odstavka 101.člena Zakona o sodiščih podana stvarna pristojnost Okrožnega sodišča. Predlaga, da Vrhovno sodišče odloči o sporu o pristojnosti.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno delovno sodišče. Po določbi 5. točke 2. odstavka 101. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95 - ZS) je Okrožno sodišče, ki opravlja stečajni postopek, pristojno za sojenje v vseh sporih, ki nastanejo v zvezi s tem postopkom. Stečajno sodišče je pristojno za vse spore med stečajnim postopkom ali zaradi njega, ne glede na vrednost spora ali lastnost stranke v postopku. Takšna pristojnost po načelu atrakcije velja tudi za odločanje o ugotovitvenih tožbah vloženih po določbah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (144. člen - ZPPSL), vendar samo v primeru, če je za njih odločanje podana stvarna pristojnost sodišč splošne pristojnosti.

Ker izvira terjatev tožeče stranke, ki je predmet tožbenega zahtevka, iz delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki, je za rešitev zadeve na podlagi 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 14/94 - ZDSS) podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Na njegovo stvarno pristojnost nima vpliva zatrjevana okoliščina, da so prijavljeno terjatev tožnice prerekale le stečajne upnice.

V sporu, ki je bil začet po odreditvi stečajnega senata, je ugotavljanje obstoja terjatve vezano na pravni temelj, ki v obravnavani zadevi izvira iz delovnega razmerja. Tožnica namreč uveljavlja ugotovitev obstoja terjatve iz naslova odškodnine za neizrabljen letni dopust v letu 1997. Za odločanje o taki vrsti spora je po 2. točki 4. člena ZDSS določena stvarna pristojnost delovnega sodišča. Okoliščina, da tožničine prijavljene terjatve ni prerekal stečajni upravitelj, za odklonitev stvarne pristojnosti ni odločilna, saj po 3. odstavek 142. člena ZPPSL velja prijavljena terjatev za ugotovljeno le, če jo prizna stečajni upravitelj in je ne prereka nobeden izmed upnikov, navzočih na naroku.

O ugotovitvi obstoja uveljavljane premoženjske terjatve tožeče stranke bo zato moralo odločiti kot stvarno pristojno sodišče - Delovno sodišče. Na podlagi določb 22. in 23. člena ZPP in določb 5. točke 2. odstavka 101. člena Zakona o sodiščih ter 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo kot je razvidno iz izreka.