Jedro

Pri odločanju o predlogu za prenos stvarne pristojnosti po 33.a členu ZKP je bilo potrebno upoštevati število kaznivih dejanj po obtožnici, skupni obseg opisov ter obseg opisa posameznega kaznivega dejanja. V predlogu ni bilo upoštevano, da se zadeva vodi zoper pet fizičnih oseb ter zoper dve pravni osebi, ki jim je očitano, veliko število kaznivih dejanj, pri čemer gre tudi za hujša kazniva dejanja zoper gospodarstvo (za kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po tretjem v zvezi s prvo točko prvega odstavka 226. člena KZ-1 ter za kaznivo dejanje davčne zatajitve po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 249. člena KZ-1 je zagrožena kazen od enega do osmih let). Upoštevano ni bilo niti, da je obtožencem očitano storilstvo, sostorilstvo ter napeljevanje in pomoč, hkrati pa je uveljavljana odgovornost dveh pravnih oseb. Glede na našteto, in ko v obtožnici očitana škoda nekajkrat presega znesek, določen kot velika premoženjska škoda po 3. točka devetega odstavka 99. člena KZ-1, gre za takšno zadevo, ki naj bo tudi v prihodnje obravnavana na specializiranem oddelku.

Izrek

Predlog za prenos stvarne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. V predmetni zadevi je državni tožilec Specializiranega državnega tožilstva RS (v nadaljevanju: SDT RS) pred specializiranim oddelkom Okrožnega sodišča v Ljubljani vložil obtožnico zoper obtožence A. A., B. B., C. C., D. D., E. E., pravne osebe A. d.o.o., B. d.o.o. in C. d.o.o. zaradi kaznivih dejanj po tretjem odstavku v zvezi s prvo točko prvega odstavka 266. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena KZ-1, po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena KZ-1 in v zvezi s prvo točko 4. člena ter deveto točko 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) ter z zvezi s prvim odstavkom 42. člena KZ-1 in drugih.

2. Predsednica senata Okrožnega sodišča v Ljubljani Mojca Kocjančič je dne 19. 1. 2024, po pobudi državne tožilke SDT RS, podala predlog za prenos stvarne pristojnosti po 33.a členu ZKP na Okrožno sodišče v Novem mestu. V predlogu navaja, da je kazenski postopek bil po vložitvi obtožnice že delno ustavljen, in sicer s sklepom X K 27040/2016 z dne 8. 7. 2022 zoper obdolženo pravno osebo C. d.o.o. v celoti in s sklepom z dne 8. 3. 2023 v delu za očitana kazniva dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena KZ-1, očitana A. A., B. B., E. E. in gospodarski družbi B. d.o.o. ter za dve istovrstni kaznivi dejanji očitani C. C. Državna tožilka SDT RS je dne 22. 12. 2023 podala obrazloženo pobudo za prenos stvarne pristojnosti, saj se je po njenem mnenju skozi dosedanji tek kazenskega postopka izkazalo, da v predmetni zadevi ne gre več za tako zahtevno zadevo, da bi njena nadaljnja obravnava terjala posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovitosti v smislu prvega odstavka 192. člena ZDT-1. Pri tem opozarja na določilo 198. člena ZDT-1, po katerem lahko vodja SDT RS odredi, da se zadeva, za katero je pristojno SDT RS, dodeli krajevno pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu, če ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji za dodelitev zadeve na SDT RS ali iz razlogov smotrnosti. Ocenjuje, da ni smotrno, da zadevo obravnava specializirani oddelek Okrožnega sodišča v Ljubljani, kakor tudi SDT RS ter da je upoštevaje sedanjo stopnjo zahtevnosti, zapletenosti in pomena zadeve smotrn prenos stvarne pristojnosti v smislu 33a. člena ZKP. S tem se strinja tudi predsednica senata in navaja, da je glede na fazo kazenskega postopka prenos smiseln, saj so bili predobravnavni naroki že opravljeni, glavna obravnava pa se še ni začela. Spis ni posebej obsežen, saj obsega 1265 listinskih številk in je bil ravnokar predodeljen drugemu sodniku. Kljub navidezno kompleksnemu opisu kaznivega dejanja v obtožnici zadeva ni zelo zahtevna in bi lahko bila obravnavana izven specializiranega kazenskega oddelka. Hkrati naj bi s povzročitvijo stečaja nastala premoženjska škoda nižja od 500.000,00 EUR, premoženjska škoda, ki naj bi nastala s kaznivim dejanjem davčne zatajitve pa je cca. 70.000,00 EUR. Glede na to, da imajo trije obtoženci bivališče in ena obtožena pravna oseba sedež na območju Okrožnega sodišča v Novem mestu, predlaga prenos stvarne pristojnosti na Okrožno sodišče v Novem mestu.

B.

3. Po določbi 40.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju: ZS) delujejo pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč specializirani oddelki, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v katerih obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno za pregon storilcev navedenih kaznivih dejanj. Zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka obravnavajo sodniki, ki so v oddelek razporejeni ali dodeljeni zaradi posebne usposobljenosti in izkušenosti za reševanje zahtevnejših kazenskih zadev. Po določbah prvega in drugega odstavka 192. člena Zakona o državnem tožilstvu (v nadaljevanju ZDT) SDT obravnava najzahtevnejša kazniva dejanja, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovitosti. SDT je pristojno za pregon storilcev kaznivih dejanj: (i) zoper gospodarstvo, za katera se lahko izreče kazen petih let zapora ali hujša kazen, razen poslovne goljufije, izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice, uporabe ponarejene bančne, kreditne ali druge kartice; (ii) za katera se lahko izreče kazen desetih let zapora ali hujša kazen, če je bilo dejanje izvršeno v hudodelski združbi; (iii) jemanja podkupnine, dajanja podkupnine, sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, dajanja daril za nezakonito posredovanje, nedovoljenega sprejemanja daril, nedovoljenega dajanja daril; (iv) terorizma, financiranja terorizma, ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj, novačenja in usposabljanja za terorizem; (v) spravljanja v suženjsko razmerje, trgovine z ljudmi.

4. Specializirani oddelek okrožnega sodišča lahko na podlagi prvega odstavka 33.a člena ZKP Vrhovnemu sodišču predlaga prenos posamezne zadeve v obravnavo okrožnemu sodišču, če je to primerno ob upoštevanju stopnje zahtevnosti, zapletenosti in pomena zadeve, smotrnosti obravnavanja ter drugih podobnih tehtnih razlogov. Zadeva je lahko prenesena v obravnavo kateremu koli izmed okrožnih sodišč.

5. Obtožencem je med drugim očitana storitev kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, za katera je zagrožena kazen večja od petih let (kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po tretjem v zvezi s prvo točko prvega odstavka 226. člena KZ-1 ter kaznivo dejanje davčne zatajitve po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 249. člena KZ-1). Vrhovno sodišče ugotavlja, da je kljub temu, da je sodišče v predmetni zadevi izdalo dva sklepa o ustavitvi postopka, obseg kaznivih dejanj v obtožnici razmeroma velik, razen tega opisi kaznivih dejanj v obtožnici presegajo 12 strani, in sicer: - opis kaznivega dejanja napeljevanja h kaznivemu dejanju povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po tretjem odstavku v zvezi s 1. točko prvega odstavka 266. člena KZ-1 ter v zvezi z 37. členom KZ-1, ki je očitano obtožencu A. A. (točka II obtožnice), obsega pol strani, - opis kaznivega dejanja napeljevanja h kaznivemu dejanju davčne zatajitve po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 249. člena KZ-1A v zvezi s 37. členom KZ-1, ki je očitano obtožencu A. A. (točka VI obtožnice), obsega pol strani, - opis kaznivega dejanja davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1B, ki je očitano obtožencu A. A. (točka VIII obtožnice), obsega 1,5 strani, - opis v sostorilstvu storjenega kaznivega dejanja povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po tretjem odstavku v zvezi s prvo točko prvega odstavka 266. členu KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, ki je očitano B. B. in D. D. (točka I obtožnice) obsega 4 strani, - opis kaznivega dejanja davčne zatajitve po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 249. členu KZ-1A, očitano D. D. (točka V obtožnice) obsega 1,5 strani, - opis pomoči h kaznivemu dejanju davčne zatajitve po prvem odstavku 249. členu KZ-1B v zvezi s 38. členom KZ-1, ki je očitano D. D. (točka IX obtožnice) obsega pol strani, - opis kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, očitano D. D. (točka XII obtožnice) obsega eno stran, - opis pomoči h kaznivemu dejanju povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po tretjem odstavku v zvezi s 1. točko prvega odstavka 266. členu KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1, očitano C. C. (točka III obtožnice), obsega pol strani, - opis pomoči h kaznivemu dejanju davčne zatajitve po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 249. členu KZ-1A v zvezi s 38. členom KZ-1, očitano C. C., E. E. in B. B. (točka VII obtožnice) obsega eno stran, - opis pomoči h kaznivemu dejanju povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po tretjem odstavku v zvezi s 1. točko prvega odstavka 266. členu KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1, očitano E. E. (točka IV obtožnice) obsega pol strani, - opis kaznivega dejanja povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po tretjem odstavku v zvezi s 1. točko prvega odstavka 266. členu KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, in v zvezi s 3. točko 4. člena ter 9. točko 25. člena ZOPOKD ter v zvezi s prvim odstavkom 42. člena KZ-1, očitano gospodarski družbi A. d.o.o. (točka XV obtožnice) obsega pol strani, - opis kaznivega dejanja davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1B v zvezi s 1. točko 4. člena ter 9. točko 25. člena ZOPOKD ter v zvezi s prvim odstavkom 42. člena KZ-1 in kaznivega dejanja povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po tretjem odstavku v zvezi s 1. točko prvega odstavka 266. členu KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in v zvezi s 3. točko 4. člena ter 9. točko 25. člena ZOPOKD ter v zvezi s prvim odstavkom 42. člena KZ-1, očitani gospodarski družbi B. d.o.o (točka XVI obtožnice) obsega pol strani.

6. Vrhovno sodišče se glede na število kaznivih dejanj po obtožnici, skupni obseg opisov ter obseg opisa posameznega kaznivega dejanja, ne strinja s predlagateljičino oceno, da gre za zadevo, ki bi jo bilo mogoče lahko rešiti oziroma da bi jo bilo mogoče obravnavati izven specializiranega oddelka okrožnega sodišča. Še zlasti, ker v predlogu ni bilo upoštevano, da kazenski postopek poteka zoper pet fizičnih oseb ter zoper dve pravni osebi, ki jim je očitano, že navedeno, veliko število kaznivih dejanj, pri čemer gre tudi za hujša kazniva dejanja zoper gospodarstvo (za kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po tretjem v zvezi s prvo točko prvega odstavka 226. člena KZ-1 ter za kaznivo dejanje davčne zatajitve po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 249. člena KZ-1 je zagrožena kazen od enega do osmih let). Upoštevano ni bilo niti, da je obtožencem očitano storilstvo, sostorilstvo ter napeljevanje in pomoč, hkrati pa je uveljavljana odgovornost dveh pravnih oseb. Glede na našteto, in ko v obtožnici očitana škoda nekajkrat presega znesek, določen kot velika premoženjska škoda po 3. točka devetega odstavka 99. člena KZ-1, Vrhovno sodišče ocenjuje, da gre za takšno zadevo, ki naj bo tudi v prihodnje obravanava na specializiranem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani.

C.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za prenos stvarne pristojnosti zavrnilo.