Jedro

Predlagateljica v svoji vlogi ni konkretno navedla judikatov, od katerih naj bi odločitev v konkretnem primeru odstopala, zatrjevanje istočasnega obstoja zunajzakonske skupnosti in zakonske zveze pa se glede na priloženo pravnomočno odločitev izkaže za novoto.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Toženka je s pokojnim očetom dne 10. 9. 2003 sklenila preužitkarsko pogodbo, s katero ji je I. Z. izročil in prepustil nepremičnino parc.št. 492/2, vpisano v vl.št. 422 k.o. H. do 1/1 in toženka se je v zemljiško knjigo vpisala kot lastnica. Tožnica zatrjuje svoj stvarnopravni delež na sporni nepremičnini iz naslova vlaganj v letu 1979, ko naj bi s pokojnim I. Z. živela v zunajzakonski zvezi.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo. Ugotovilo je, da je tožnica napram toženki lastnica nepremičnine parc.št. 492/21 – dvorišče, izmere 1342 m2 ter stanovanjske stavbe izmere 49 m2, vl.št. 422 k.o. H. do 667/2000 (točka 1 izreka) ter da je toženka dolžna tožnici izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo tožnica vknjižila kot lastnica nepremičnine parc.št. 492/21 do 667/2000, saj bo v nasprotnem primeru takšno listino nadomestila pravnomočna sodba (točka 2 izreka). V izreku pod II je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek v presežku in odločilo o pravdnih stroških (III del izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo, spremenilo stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, pritožbo toženke pa zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Toženka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje in navaja, da gre pri vprašanju konkurence pridobitnih načinov za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, nadalje pa zatrjuje obstoj zunajzakonske skupnosti istočasno z obstojem zakonske zveze. Navaja tudi, da odločitev v konkretni zadevi odstopa od sicer ustaljene sodne prakse.

5. Predlog ni popoln.

6. Dne 1. oktobra 2008 je začela veljati novela ZPP (Uradni list RS, št. 45/2008; v nadaljevanju:ZPP-D), s katero so bile bistveno spremenjene določbe o reviziji. V drugem odstavku 367. člen ZPP je določeno, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 eurov. Če te vrednosti ne presega, je revizija dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom dopusti sodišče (tretji odstavek istega člena).

7. V četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. Če se predlagatelj sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti (peti odstavek 367.b člena ZPP). Zakon torej postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Tem formalnim pogojem pa predlagateljica ni zadostila. V svoji vlogi ni konkretno navedla judikatov, od katerih naj bi odločitev v konkretnem primeru odstopala, zatrjevanje istočasnega obstoja zunajzakonske skupnosti in zakonske zveze pa se glede na priloženo pravnomočno odločitev izkaže za novoto.

8. Vrhovno sodišče je zato predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.