Jedro

Glede na vezanost premoženja na osebo podjetnika in enotnost osebnega in podjetniškega premoženja ni pomembno, da je dolg nastal kot posledica opravljanja dejavnosti s.p. in ne fizične osebe. Pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino ni ovira za izvršbo nanjo in tudi ne za zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, saj v izvršilnem postopku kupec pridobi lastninsko pravico na originaren način in ne derivativno s pogodbo od lastnika, ki nima pravice odtujitve in obremenitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je na podlagi sklepa, In 9/2009, z dne 21.1.2009 pri nepremičninah, vpisanih pri vlož. št. 28, k.o. P., last N. D. do ½, dovolilo zaznambo izvršbe ter vknjižilo hipoteko za zavarovanje denarne terjatve v višini 12.933,42 EUR v korist upnika F., d.o.o..

Zoper sklep je vložila ugovor (pravilno pritožbo) dolžnica K. – N. D., D. 2, L., podredno N. D., B. 5, L., zaradi neupoštevanja bistvenih procesih predpostavk za vpis in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Poudarja, da je dolg nastal kot posledica opravljanja dejavnosti preko podjetja K. - N. D. s.p., ki je še vedno aktivno. Vpis v zemljiško knjigo je preuranjen in vsebinsko neutemeljen, saj prenaša tekoče obveznosti iz poslovanja na fizično osebo – lastnico, ne da bi se upnik poskušal poplačati na drug zakonit način. Odgovornost fizične osebe za dolgove, nastale med opravljanjem njegove dejavnosti kot samostojnega podjetnika, ki je sicer opredeljena v Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami; ZGD-1), ne predvideva avtomatizma za prenos obveznosti med podjetjem in fizično osebo. Omenjena polovica nepremičnine, na katero se nanaša napadeni sklep, pa je obremenjena tudi s prepovedjo prodaje, obremenitve in s pravico do užitka tretje osebe, zato je mnenja, da brez soglasja upravičenke do preužitka na predmetni nepremičnini, vpis v zemljiško knjigo že po samem zakonu ni mogoč.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo, ko je v skladu z določbo 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03 s spremembami; ZZK-1) in 88. člena ZZK-1, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je bil priložen sklep o izvršbi, po uradni dolžnosti odločilo o zaznambi sklepa o izvršbi in hkrati po uradni dolžnosti tudi dovolilo vknjižbo hipoteke. Določba 1. odstavka 7. člena ZGD-1 predpisuje vezanost premoženja na osebo podjetnika ter tudi enotnost osebnega in podjetniškega premoženja in je drugačno pritožbeno stališče dolžnice zmotno. S sklicevanjem na to, da je dolg nastal kot posledica opravljanja dejavnosti samostojne podjetnice in ne fizične osebe, dolžnica pravilnosti odločitve ne more uspešno izpodbiti. Pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino, na katero se sklicuje, ni ovira za izvršbo in tudi ne za zaznambo izvršbe v zemljiškoknjižnem postopku. V izvršilnem postopku namreč kupec nepremičnine pridobi lastninsko pravico na originaren način (po pravnomočnosti sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu; 1. odstavek 192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; Uradni list RS, št. 3/07; UPB-4; s spremembami; ZIZ) v zvezi z 42. členom Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02; SPZ), ne pa derivativno s pogodbo od lastnika, ki nima pravice odtujitve in obremenitve.

Dolžnica s pritožbenimi razlogi ne more uspeti in ker pritožbeno sodišče tudi ugotovilo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep in hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih dolžnica ni priglasila.