Jedro

Sodišče prve stopnje je navedlo več okoliščin, zaradi katerih je utemeljeno ostalo v dvomu, ali si je obtoženka res hotela pridobiti protipravno premoženjsko korist, ko je kot imetnica tekočega računa prekoračila pridobljeni limit. Okrožni državni tožilec si je v razlogih pritožbe navedel nekaj konkretnih okoliščin, ki naj bi kazale na to, da naj bi obdolženka imela namen pridobiti protipravno premoženjsko korist. Te okoliščine pa je pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje, ki je v dvomu odločilo v obtoženkino korist.

Izrek

Pritožba okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je v izpodbijani sodbi obtoženko iz razloga po 3. točki 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe, da naj bi storila nadaljevano kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice po čl. 253/1 in 2 KZ. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka.

Proti navedeni sodbi se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Na pritožbo so odgovorili obtoženkini zagovorniki in predlagali zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

O seji senata je bilo obveščeno Višje državno tožilstvo v Ljubljani, obtoženka in zagovorniki pa ne, ker tega nihče ni zahteval. Seje se je udeležil višji državni tožilec.

Višji tožilec je predlagal ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Državni tožilec navaja v pritožbi nekaj okoliščin, ki bi po njegovem mnenju potrjevale obtoženkin namen pridobiti si protipravno premoženjsko korist. Te okoliščine je sodišče prve stopnje že ocenilo, vendar pa je utemeljeno zaključilo, da "obstaja najmanj močan dvom" glede takega namena. Pritožbeno sodišče sprejema zaključke prvostopenjskega sodišča (stran 5 sodbe), da je od začetka poslovanja firme obtoženka utemeljeno pričakovala dobiček v poslovanju. Ker pa ji nista bila vrnjena dva od treh avtomobilov, so nastopile "nepredvidljive in izredne zunanje okoliščine", tako da razen štirih nakazil ni mogla poravnati dolga. Ker je štirikrat zmanjšala dolg, z uslužbenko banke pa je po pisnih opominih telefonično govorila in jo prosila za odlog plačila, ves čas pa je zatrjevala, da bo dolg vrnila, kar je res storila, sicer šele maja 1999, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno ostalo v dvomu, ali si je obtoženka res hotela pridobiti protipravno premoženjsko korist. Obtoženka je res poslovala neodgovorno in malomarno, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Vendar pa ob navedenih okoliščinah to še ne pomeni, da je bil pri njej podan tudi namen pridobiti si protipravno premoženjsko korist. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo okrožnega državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo oprostilo sodbo sodišča prve stopnje.