Jedro

Tožnica je lastnica stanovanjske hiše na naslovu A., vendar na tem naslovu nima prijavljenega stalnega prebivališča. Zato se je ta nepremičnina štela v tožničino premoženje, ki po vrednosti presega zakonkso določen cenzus.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_Izpodbijana odločba_

1. Toženka (tudi organ za BPP) je z izpodbijano odločbo odločila, da se tožničina prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) kot neutemeljena zavrne in sklenila, da stroški postopka niso nastali.

2. V obrazložitvi je navedla, da je tožnica 25. 3. 2022 po odvetniku vložila prošnjo za dodelitev BPP zaradi pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Kranju I P 234/2019. V postopku dodelitve BPP je toženka na podlagi 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter določili Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) ugotavljala materialni položaj tožnice.

3. Iz uradnih evidenc je pridobila podatek, da je tožnica v celoti lastnica nepremičnine ID znak ...; par. št. 1237 k.o. ..., katere vrednost po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) znaša 6.931,75 EUR. Na njej se nahajata dve nepremičnini: (1) del stavbe št. 86-1 k.o. ..., ki je po podatkih GURS v stanovanjski rabi in je vredna 116.031,72 EUR, in (2) del stavbe št. 775-1 k.o. ..., ki je po podatkih GURS kmetijska stavba, ki je vredna 144,00 EUR. Upoštevana vrednost tožničinega nepremičnega premoženja je skupaj 123.107,47 EUR, kar presega z zakonom določen premoženjski cenzus. Tožnico je pozvala na izjasnitev, ali se strinja z ocenjeno vrednostjo njenih nepremičnin in ali morebiti obstaja kakšen razlog, ki ji dejansko onemogoča razpolaganje z nepremičninami, ki ga ni zakrivila po lastni volji. Opozorila jo je, da bo v primeru, če na ta poziv ne bo odgovorila v postavljenem roku, štela, da soglaša z vsemi ugotovljenimi podatki (tudi z vrednostjo nepremičnin po podatkih GURS ter da s predmetnim premoženjem lahko razpolaga. Tožnica ji je po odvetniku odgovorila, da se strinja z ocenjeno vrednostjo njene nepremičnine in pojasnila, da v njej prebivajo njeni trije otroci, ki ji ne plačujejo najemnine.

4. V nadaljevanju izpodbijane odločbe se je toženka sklicevala na sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 236/2013 glede standarda »možnosti razpolaganja“ z nepremičnino. Ugotovila je, da v zemljiški knjigi pri tožničinih nepremičninah ni vknjižene prepovedi odtujitve, zato tega premoženja ni mogoče obravnavati kot premoženja v smislu tretjega odstavka 14. člena ZBPP, s katerim tožnica dejansko ne bi mogla razpolagati. Te nezmožnosti tožnica ni dokazala, zato je toženka štela, da ima premoženje, katerega vrednost presega z zakonom določen premoženjski cenzus (20.250,72 EUR). Glede na to je njeno prošnjo kot neutemeljeno zavrnila, ne da bi ugotavljala izpolnjevanje preostalih elementov materialnega kriterija in izpolnjevanje vsebinskega kriterija za dodelitev BPP.

_Tožbene navedbe_

5. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo iz razlogov nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne v ponoven postopek, toženki pa naj se naloži povrnitev stroškov tega postopka.

6. Uvodoma pojasnjuje, da je v pravdni zadevi I P 234/2019 tožbo vložila zoper zavarovalnico zdravstvenega zavoda, pri katerem je prišlo do medicinske napake. V letu 2016 je bila namreč operirana na kolku, vendar se je operacija ponesrečila. Pred tem je sama skrbela za hišo v ... Po operaciji je to postalo nemogoče, saj je bila pri hoji pretežno omejena na uporabo bergel. V hiši so tedaj prebivali še njena mama in trije otroci. Imeli so vsak eno sobo, pri čemer sta sin in njena snaha spala v dnevni sobi, nato pa sta dobila še hči. Takrat jo je sin prosil, če bi lahko zaradi pridobitve dodatnih prostorov ob hiši naredil prizidek, s čimer se je tožnica strinjala. Po smrti njene mame ji je njen prijatelj ponudil brezplačno prebivanje pri njem, v zameno pa bi mu kuhala in po svojih močeh v skladu s svojimi omejitvami skrbela za gospodinjstvo za obdobje pet let, dokler gradnja prizidka ne bi bila zaključena. Tožnica je pričela približno pet dni na teden bivati pri prijatelju B. B. na naslovu C. Ves ta čas je prebivala tudi v A., kjer še danes prespi najmanj dvakrat na teden. Z B. B. se je 2021 dogovorila, da bo na C. prijavila začasno prebivališče, nato pa na upravni enoti na tem naslovu pomotoma prijavila stalno prebivališče. To ni bil njen pravi namen, saj se po petih letih namerava vrniti v A., kjer ima de facto stalno prebivališče. Tam ima večino svojih stvari in nekajkrat tedensko prespi, v C. pa začasno (predvidoma za pet let) prebiva zaradi sile razmer. Z B. B. je oktobra 2021 sklenila najemno pogodbo, s sinom Č. Č. pa pisni dogovor, obe dokazni listini je priložila tožbi.

7. Meni, da je upravičena do BPP, saj bi ob normalnem teku dogodkov imela stalno prebivališče prijavljeno v svoji hiši, ki ni vredna več kot 120.000,00 EUR. Njeni preostali nepremičnini, v katerih ne prebiva, sta skupaj vredni 7.075,75 EUR. Izpostavlja, da je pred začetkom istega pravdnega postopka pridobila BPP, pa ni bilo v njenem premoženju od takrat nobenih sprememb, kvečjemu se je to zmanjšalo, saj je v tistem obdobju prejemala bolniško nadomestilo, sedaj pa prejema invalidsko pokojnino, nižjo od minimalne plače. V skladu z veljavnimi pravili bi lahko toženka od nje zaradi nejasnosti zahtevala dodatna pojasnila v zvezi z omenjenimi prejemki, kar pa ni storila, zaradi česar je bistveno kršila pravila upravnega postopka.

_Navedbe toženke_

8. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis. V odgovoru na tožbo ponavlja ugotovitve iz izpodbijane odločbe.

**K točki I izreka:**

9. Tožba ni utemeljena.

10. Odločitev toženke, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, zaradi česar na podlagi prvega odstavka 13. člena ZBPP in drugega odstavka 14. člena ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre ne izpolnjuje (več) pogojev za dodelitev BPP je pravilna. Sodišče se zato na podlagi določbe drugega dostavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje na razloge izpodbijane odločbe, v zvezi s tožbenimi navedbami pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

11. Za odobritev BPP mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi subjektivni oziroma materialni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in njegovih družinskih članov. Po določbi drugega odstavka 14. člena ZBPP se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe ZSVarPre in ZUPJS. V skladu z določbo 27. člena ZSVarPre se BPP ne glede na izpolnjevanje ostalih pogojev ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre, ter katerega vrednost dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar znaša 19.304,64 EUR. To pomeni, da prosilec v nobenem primeru ni upravičen do BPP, če ima premoženje ali prihranke, ki presegajo navedeno vrednost. 12. Zakonodajalec je torej materialni pogoj upravičenja do BPP omejil z višino prihrankov oziroma premoženja. Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi BPP vezana tako organ za BPP kot tudi to sodišče. Toženka je v skladu z zgoraj navedenimi določili ugotavljala premoženjsko stanje tožnice in se pri tem oprla na uradne podatke zemljiške knjige in GURS o lastništvu nepremičnin in njihovi vrednosti. V premoženje osebe se šteje tudi nepremično premoženje (1. točka prvega odstavka 17. člena ZUPJS), razen stanovanja (stanovanjske hiše), v kateri oseba dejansko prebiva in ima tam prijavljeno stalno prebivališče (1. točka prvega odstavka 18. člena ZUPJS) ter katerega vrednost ne presega 120.000 EUR (27. člen ZSVarPre). Na tej pravni podlagi je toženka zgoraj navedene tožničine nepremičnine štela kot njeno premoženje. Tožnica se ne strinja, da v to všteta tudi njena hiša na naslovu A., saj tam bivajo njeni trije otroci, ki ji ne plačujejo najemnine, poleg tega pa občasno (najmanj dvakrat tedensko) v tej hiši biva tudi ona. V tej hiši so še vedno njene stvari. Upoštevaje te okoliščine bi toženka morala šteti, da ima tožnica tam dejansko stalno prebivališče. To tožbeno naziranje je po presoji sodišča zmotno.

13. Ni sporno, da tožnica nima prijavljenega stalnega prebivališča na svoji nepremičnini na naslovu A.1. Stalno je prijavljena na naslovu C., kjer ima po njenih besedah hišo njen prijatelj B. B. To je potrdila tudi na zaslišanju na naroku za glavno obravnavo. Tožbeni ugovor, da je na tem naslovu stalno prebivališče prijavila pomotoma, saj da je tam nameravala prijaviti le začasno prebivališče, po presoji sodišča ni relevanten. Iz priloge k izpisu iz Centralnega registra prebivalstva je v predmetnem upravnem spisu (list. št. 13) razvidno, da tožnica na naslovu C. stanuje že od 25. 1. 2022, prošnjo za BPP pa je po odvetniku vložila dva meseca kasneje, t.j. 25. 3. 2022. Tožnica ne zatrjuje, da bi v času do izdaje izpodbijane odločbe to pomoto oz. napako pri prijavi prebivališča sanirala in da bi imela stalno prebivališče prijavljeno na svoji lastni nepremičnini. Zaslišana je izpovedala, da ima zaradi nizke pokojnine stalno prebivališče še vedno prijavljeno v hiši B. B. Za zamenjavo osebnega dokumenta zaradi spremembe naslova bi namreč morala plačati 50 EUR, tega pa si ne more privoščiti.

14. Dalje tudi ni sporno, da jo je toženka pred izdajo izpodbijane odločbe z dopisom z dne 29. 3. 2022 po odvetniku pozvala na izjasnitev, ali se strinja z ocenjeno vrednostjo njenih nepremičnin in ali morebiti obstaja kakšen razlog, ki ji dejansko onemogoča razpolaganje z nepremičninami, ki ga ni zakrivila po lastni volji. Opozorila jo je, da bo v primeru, če na ta poziv ne bo odgovorila v postavljenem roku, štela, da soglaša z vsemi ugotovljenimi podatki (tudi z vrednostjo nepremičnin po GURS) ter da s predmetnim premoženjem lahko razpolaga. Tožnica je nato po odvetniku, 7. 4. 2022 prošnjo dopolnila z izjavo, da se strinja z ocenjeno vrednostjo njene nepremičnine na naslovu A. Navedla je, da v tej hiši prebivajo njeni trije otroci, ki ji ne plačujejo najemnine. V tožbi posplošeno očita toženki, da bi ta pred izdajo izpodbijane odločbe od nje morala zahtevati dodatna pojasnila glede njenega statusa in razmerja z lastnino ter prebivanjem v nepremičnini. Po presoji sodišča ta toženi očitek ni utemeljen. Glede na to, da je tožnica prošnjo za BPP, naknadno pa tudi njeno dopolnitev vložila po odvetniku, ki je pravni strokovnjak, je po presoji sodišča imela vse možnosti pravočasno navesti vse relevantne okoliščine ter predložiti ustrezna dokazila, s katerimi bi lahko izkazala utemeljenost svoje prošnje za BPP, pa tega ni storila.

15. Glede na zgoraj navedeno pravno podlago2 zatrjevane družinske okoliščine, ki so narekovale njeno (začasno) preselitev k prijatelju B. B. ne morejo biti pravno odločilne. Iz tega razloga sodišče ni sledilo njenemu dokaznemu predlogu z zaslišanjem prič: tožničinega prijatelja B. B. in sina Č. Č., saj izvedba teh dokazov glede na dejansko stanje, ki ga je pravilno ugotovila že toženka, ni potrebna.

16. Dejstvo je, da je tožnica lastnica stanovanjske hiše na naslovu A., vendar na tem naslovu nima prijavljenega stalnega prebivališča. Okoliščina, da v tej nepremičnini približno dvakrat tedensko prespi in da so tam njene stvari, po presoji sodišča ne pomeni, da tam dejansko stalno prebiva. Čeprav v tej hiši živijo njeni otroci, ki ji ne plačujejo najemnine, njen sin Č. Č. pa tam gradi prizidek, lahko tožnica s svojo nepremičnino prosto razpolaga.

17. Nenazadnje tudi ne drži tožbena trditev, da je dejansko stanje na strani tožnice enako tistemu iz leta 2018, ko ji je bila odobrena BPP za zastopanje in pravno svetovanje v istem pravdnem postopku. Kot je toženka pravilno navedla v odgovoru na tožbo, je bilo ob vpogledu v zadevo Bpp 833/2018, v kateri je tožnica prejela BPP za pravdni postopek I P 234/2019, ugotovljeno, da je imela takrat tožnica prijavljeno stalno prebivališče na naslovu A.3, zato nepremičnina na tem naslovu v letu 2018 ni bila upoštevana pri ugotavljanju njenega materialnega položaja.

18. Sodišče je na podlagi obrazloženega ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

**K točki II izreka:**

19. Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Na tem naslovu se nahaja njena stanovanjska hiša, ki je po podatkih GURS vredna 116.031,72 EUR. 2 Gl. točke 10. - 12. v obrazložitvi. 3 Prim. 8. točko obrazložitve v odločbi Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 833/2018 z dne 19. 12. 2018.