Jedro

Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, ali v konkretnem primeru obstaja formalna ovira za začetek postopka dodelitve otrok v vzgojo, varstvo in oskrbo, ki se kaže v obveznem predhodnem svetovanju, katerega se morata udeležiti starša. V primeru obveznega svetovanja iz izpodbijane odločbe tudi ne izhaja, da bi bilo svetovanje pri Centru za socialno delo izvedeno, predlogu za dodelitev BPP pa tudi ni priložen zapisnik o opravljenem predhodnem svetovanju. Hkrati iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razbrati, da predhodnega svetovanja ni bilo treba opraviti iz razloga, ker bivši partner prosilke živi v tujini.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 1136/2024 z dne 12. 11. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Stroškovni zahtevek stranke z interesom se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo prosilki A. A. (stranki z interesom v tem upravnem sporu, v nadaljevanju prosilka) dodelila redno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v še ne uvedenem nepravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje v zvezi s predlogom za odločitev o vzgoji in varstvu otroka, ureditve stikov in določitve preživnine, in sicer od 6. 11. 2024 dalje. Za izvajanje BPP je določila odvetnico B. B. iz Ljubljane.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prosilka 5. 11. 2024 vložila prošnjo za dodelitev BPP. Ob sklicevanju na 11. in 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je toženka ugotovila, da je prosilka v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP prejela dohodke v povprečni višini 339,66 EUR mesečno na družinskega člana. Prosilka prejema tudi preživnino za enega otroka v višini 150,00 EUR. Ker prosilka nima upoštevnega premoženja, ki bi presegalo cenzus, prosilka izpolnjuje tako dohodkovni kot premoženjski kriterij za dodelitev BPP. Pri presoji dodelitve BPP pa se kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (24. člen ZBPP). Prosilka je vložila prošnjo za dodelitev BPP v še ne uvedenem nepravdnem postopku v zvezi s predlogom za odločitev o vzgoji in varstvu otroka, določitve stikov in preživnine. Toženka je ugotovila, da zadeva ni očitno nerazumna in da ima prosilka v zadevi verjetne izglede za uspeh. Prosilka nima pravnega znanja in je zato pomembno, da jo v še ne uvedenem nepravdnem postopku zastopa odvetnik, ki bo lahko učinkoviteje zastopal njene pravice in pravne koristi. Zato je prosilki odobrila BPP in ji za izvajanje le-te določila odvetnico B. B.

3.Tožbo zoper navedeno odločbo je vložilo Državno odvetništvo kot tožeča stranka. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da zahtevek prosilke zavrne kot neutemeljen oz. podrejeno vrne v ponovni postopek. V tožbi navaja, da odločitev toženke ni pravilna in ne zasleduje namena BPP. Upoštevaje 24. člen ZBPP se v primerih, ko je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnja zavrne. Pri tem gre za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka. V konkretnem primeru je takšna formalna ovira za začetek postopka za dodelitev otrok v vzgojo, varstvo in oskrbo, določitev preživnine ter stikov, obvezno predhodno svetovanje, katerega se morata udeležiti starša, preden sodišču predlagata, da odloči o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o njegovih stikih (203. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). V 94. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) je določeno, da mora biti v primeru, če DZ določa, da se mora predlagatelj pred začetkom postopka udeležiti predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo, predlogu priložen zapisnik o opravljenem predhodnem svetovanju. V obravnavanem primeru prosilka v prošnji ni niti zatrjevala, da je predhodno svetovanje opravila, niti ni priložila zapisnika o opravljenem svetovanju, zato s predlogom za dodelitev otrok v vzgojo, varstvo in oskrbo, določitev preživnine ter stikov brez zapisnika nima verjetnih izgledov za uspeh in navedenega predloga ni razumno vložiti. Zato je prosilkin predlog za dodelitev BPP v postopku na prvi stopnji nerazumen ali vsaj preuranjen, toženka pa je z izpodbijano odločbo zmotno uporabila določbo 24. člena ZBPP. Izpodbijana odločba ne vsebuje pravno relevantnih dejstev, njihove ocene oz. dokazov, posledično ni mogoč preizkus njene materialne zakonitosti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

5.Sodišče je tožbo posredovalo v izjavo tudi prosilki. Ta je v odgovoru na tožbo pojasnila, da ne drži, da prosilka ni opravila predhodnega svetovanja na pristojnem CSD, kot tudi ne, da naj bi bilo predhodno svetovanje obvezno. Predhodno svetovanje na podlagi prvega odstavka 200. člena DZ ni bilo obvezno iz razloga, ker bivši partner prosilke živi v tujini. Kljub temu je prosilka predhodno svetovanje opravila in sicer dne 21. 6. 2024, kot to izhaja iz zapisnika CSD Dolenjska in Bela krajina. Predlog za dodelitev BPP tako ni bil nerazumen ali preuranjen, kot to zmotno sklepa tožeča stranka, zato sodišču predlaga, da tožbo zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora na tožbo.

6.Tožeča stranka vztraja, da iz 203. člena DZ jasno izhaja, da se morata starša udeležiti predhodnega svetovanja pri CSD. Okoliščine, ki jih je prosilka izpostavila v odgovoru na tožbo, glede izvedbe predhodnega svetovanja in obveznosti le-tega, ne izhajajo ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne iz podatkov spisa. Prosilka relevantnih dejstev in okoliščin v svoji prošnji ni navedla, ugotavljala jih ni niti toženka, zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Odločanje o dodelitvi BPP ni naravnano zgolj na pravico oz. pravni interes prosilca, ampak je treba upoštevati tudi javni interes. Odločitev organa mora biti razumljiva do te mere, da se lahko presodi, ali je odločitev o dodelitvi BPP v konkretnem primeru upravičena in gospodarna.

K I. točki izreka:

7.Tožba je utemeljena.

8.V predmetni zadevi je sporna ugoditev prošnji prosilke za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v še ne uvedenem nepravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje v zvezi s predlogom za odločitev o vzgoji in varstvu otroka, ureditve stikov in določitve preživnine. Tožeča stranka odločitvi nasprotuje, saj meni, da prosilka ni niti zatrjevala, da je opravila predhodno svetovanje, niti ni priložila zapisnika o opravljenem predhodnem svetovanju pri centru za socialno delo, kar je obvezno, zato je odločitev toženke, da se prosilki dodeli BPP nerazumna ali vsaj preuranjena.

9.ZBPP v 24. členu določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovan izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

10.V zvezi z dodelitvijo BPP za nepravdni postopek glede predloga za odločitev o vzgoji in varstvu otroka, ureditve stikov in določitve preživnine tožeča stranka opozarja na 203. člena DZ, ki določa, da se starša, preden sodišču predlagata, naj odloči o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o njegovih stikih z njimi ali z drugimi osebami ali o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, udeležita predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo. Namen predhodnega svetovanja je starša oziroma drugo osebo opozoriti na varstvo koristi otroka pri urejanju razmerij z otrokom, na dober vpliv sporazumnega urejanja teh razmerij in jih v tej zvezi seznaniti tudi z namenom postopka mediacije. Prosilka se v odgovoru na tožbo sklicuje na drugo alinejo prvega odstavka 203. člena DZ in opozori, da predhodno svetovanje v konkretni zadevi ni bilo obvezno, saj bivši partner prosilke živi v tujini, kljub temu pa je 21. 6. 2024 opravila predhodno svetovanje, za kar priloži zapisnik Centra za socialno delo.

11.Okoliščine, ki jih prosilka izpostavi v odgovoru na tožbo, glede izvedbe predhodnega svetovanja in (ne)obveznosti le-tega, ne izhajajo niti ni obrazložitve izpodbijane odločbe niti iz podatkov v spisu, ampak na le-te prosilka prvič opozori šele v odgovoru na tožbo. To pomeni, da izpodbijana odločba ne vsebuje pravno relevantnih dejstev in dokazov, na podlagi katerih je mogoč uvid v razloge, ki so toženko vodili pri odločanju. Kot pravilno izpostavi tožeča stranka, prosilec je tisti, ki je ob vložitvi vloge za dodelitev BPP dolžan navesti dejstva in okoliščine o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za dodelitev BPP, ter v zvezi s tem dostaviti dokaze. V konkretnem primeru pa prosilka relevantnih dejstev in okoliščin v svoji prošnji ni navedla, toženka pa jih tudi ni ugotavljala, zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Iz izpodbijane odločbe tako ne izhaja, ali v konkretnem primeru obstaja formalna ovira za začetek postopka dodelitve otrok v vzgojo, varstvo in oskrbo, ki se kaže v obveznem predhodnem svetovanju, katerega se morata udeležiti starša. V primeru obveznega svetovanja iz izpodbijane odločbe tudi ne izhaja, da bi bilo svetovanje pri Centru za socialno delo izvedeno, predlogu za dodelitev BPP pa tudi ni priložen zapisnik o opravljenem predhodnem svetovanju. Hkrati iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razbrati, da predhodnega svetovanja ni bilo treba opraviti iz razloga, ker bivši partner prosilke živi v tujini.

12.Sodišče zato pritrjuje tožeči stranki, da izpodbijana odločba ne vsebuje pravno relevantnih dejstev, njihove ocene oz. dokazov, na podlagi katerih bi sodišče lahko preverilo pravilnost izpodbijane odločbe. Toženka v obrazložitvi pojasni le, da zadeva očitno ni nerazumna, da prosilka nima pravnega znanja, zato je pomembno, da jo v še ne uvedenem nepravdnem postopku zastopa odvetnik, ki bo lahko učinkoviteje zastopal njene pravice. S tem pa toženka ni navedla dejanskih okoliščin konkretnega primera, ki bi izpolnjevale abstraktni zakonski dejanski stan v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP.

13.Izpodbijana odločba torej ne vsebuje ocene oz. presoje dejstev oziroma dokazov, ki bi kazali na to, da je izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP. Ker odločba zahtevane vsebine nima, ni mogoč preizkus njene materialne zakonitosti. To pomeni bistveno kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP), ki terja odpravo odločbe.

14.Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s četrtim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo zadevo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo morala toženka pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP konkretno presoditi in v odločbi navesti ugotovljeno dejansko stanje ter razloge za sprejeto odločitev.

15.Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov ugotovilo, da je treba tožbi ugoditi.

K II. točki izreka:

16.Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka stranke z interesom temelji na prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Stranka z interesom je predlagala sodišču, da tožbo zavrne, vendar s tem predlogom ni uspela. Glede na povedano je sodišče, upoštevajoč načelo uspeha, njen stroškovni zahtevek zavrnilo.