Jedro

Po 79. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) se preživnina določi v sorazmerju z možnostmi vsakega od staršev in otrokovimi potrebami. Zmožnost staršev je potrebno presojati široko. Upoštevati je potrebno njihovo splošno pridobitno sposobnost, tj. sposobnost delati in pridobivati dohodek (strokovno usposobljenost in možnosti zaposlitve), in ne le dejansko izkazani dohodek.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Preživnino za ml. M.P. je znižalo tako, da ta znaša od 1.3.1993 7.300,00 SIT. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in prvostopno sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji trdi, da sta sodišči kršili določbo 132. člena ZZZDR, ko sta breme preživljanja preložili le na zakonito zastopnico. Sodišče ni upoštevalo spremenjenih okoliščin na strani tožene stranke. Poleg tega sodbe ni mogoče preizkusiti, saj niso navedene okoliščine, ki so bile odločilne za odločitev. S tem je toženka izgubila možnost uveljavljati zvišanje preživnine zaradi spremenjenih razmer, ki so nastale z zaposlitvijo tožnika v Italiji. Tožena stranka zato predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožena stranka zmotno trdi, da sodišči nista pojasnili zakaj sta delno ugodili tožbenemu zahtevku tožeče stranke. V obeh sodbah je navedeno, da so na strani tožnika nastale spremenjene razmere s tem, ko je dobil še enega otroka in s tem, ko je prišlo do znižanja njegovih dohodkov.

Prav tako je sodišče pojasnilo, v čem so spremenjene razmere na strani tožene stranke in v kateri smeri jih je upoštevalo. Ugotovilo je, da so se njene potrebe povečale, da pa so se istočasno in bolj kot te, povečali tudi njeni dohodki (štipendija, otroški dodatek). Razloge torej sodbi imata in zato smiselno uveljavljena kršitev po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP ni podana.

Kar zadeva pravilno uporabo materialnega prava pa revizijsko sodišče ugotavlja naslednje. Po 79. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) se preživnina določi v sorazmerju z možnostmi vsakega od staršev in otrokovimi potrebami. Zmožnost staršev je potrebno presojati široko. Upoštevati je potrebno njihovo splošno pridobitno sposobnost, tj. sposobnost delati in pridobivati dohodek (strokovno usposobljenost in možnosti zaposlitve), in ne le dejansko izkazani dohodek. Revizijsko sodišče v tej zadevi ne nasprotuje odločitvi na prvi in drugi stopnji zaradi tega, ker so dohodki toženke v trenutku sojenja bili takšni, da je tudi znižana preživnina v višini, kot je bila prisojena, ustrezala ugotovljenim potrebam. V tem obsegu je bil 132. člen ZZZDR pravilno uporabljen. Vsako povečanje toženkinih potreb ali zmanjšanje njenih dohodkov pa predstavlja pravno utemeljen razlog za tožbo na zvišanje preživnine. Sodišče bi v tem primeru moralo upoštevati tudi splošno pridobitno sposobnost preživninskega zavezanca (tožnik je prevoznik). Morebitno poslabšanje premoženjskega stanja, ki bi ga sam povzročil, na višino preživnine ne bi moglo vplivati.

Zaradi navedenih razlogov reviziji ni bilo mogoče ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).