Jedro

Ni naloga sodišča, da zbira podatke o premoženjskem stanju, temveč da preverja njihovo resničnost, v kolikor upnik z njimi postreže. Že pritožnikov predlog za odlog plačila je bil tako skop, da ga niti ni bilo mogoče preizkusiti, zato pritožnik sedaj nekorektno sodišču očita nepreizkusljivost njegove odločitve za zavrnitev predloga za odlog plačila sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor upnika z dne 19. 2. 2015 zoper sklep sodišča o oprostitvi plačila sodnih taks za pritožbo zoper sklep z dne 16. 12. 2014 oziroma odlogu plačila sodnih taks z dne 2. 2. 2015. 2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil, uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo zoper sklep z dne 16. 12. 2014, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu presojalo vse okoliščine, ki jih je v prid ugoditvi upnikovemu predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse za pritožbo v predlogu navedel upnik. Tistih, ki pa jih je upnik navedel v ugovoru zoper sklep o zavrnitvi njegovega predloga, pa prvostopenjsko sodišče niti ni smelo presojati ob smiselni uporabi prvega odstavka 337. člena ZPP. V izpodbijanem sklepu je prvostopenjsko sodišče pritožniku tudi pojasnilo, da se je osredotočilo pri presoji utemeljenosti njegovega ugovora zoper sklep o zavrnitvi njegovega predloga za oprostitev ali odlog plačila sodne takse zgolj na tiste podatke, ki izhajajo iz priložene izjave o premoženjskem stanju. Glede na obrazloženo ni bilo dolžno vsebinsko presojati novot v ugovoru.

5. Upnik je namreč v predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse do odločitve pritožbenega sodišča o njegovi pritožbi navedel le, da se nahaja v slabem likvidnostnem stanju, zaradi česar težko ali z zamudo izpolnjuje svoje obveznosti, da v letu 2013 beleži bistven izpad prihodkov za več kot 30 % glede na preteklo leto, enak trend padca prihodkov pa se je nadaljeval tudi v letu 2014, da v letu 2013 izkazuje izgubo preko 100.000,00 EUR in da bi ga plačilo sodne takse spravilo v težak finančni položaj.

6. Pritrditi je pritožniku, da mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skladno s petim odstavkom 11. člena ZST-1 upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

7. Glede na zgoraj omenjene navedbe pritožnika v predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse in glede na priloženo izjavo o premoženjskem stanju pa je sodišče prve stopnje vse navedene relevantne okoliščine tudi presojalo. Ugotovilo je namreč, da sredstva upnika znašajo 4.427.938,00 EUR (premoženjsko stanje) in bistveno presegajo bilančno izgubo iz izkaza poslovnega izida iz zadnjega letnega poročila, ki znaša 165.383,00 EUR (finančno stanje) in da je upnik po podatkih iz izjave v zadnjih treh mesecih imel prilive na transakcijskem računu (likvidnostno stanje). Ob upoštevanju višine dolžne takse 82,00 EUR je lahko in tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da vsi navedeni podatki ne utemeljujejo sklepanja, da upnik nima sredstev za plačilo sodne takse in da so zato podani pogoji za njegovo taksno oprostitev. Na drugačno presojo pa glede na premoženjsko in likvidnostno stanje ne more vplivati niti podatek o višini čistega poslovnega izida – izgube v znesku 1,5 mio EUR, ki sicer kaže na neugodno oziroma slabo finančno stanje pritožnika.

8. Protispisno pa je pritožbeno sklicevanje na navedbe upnika v predlogu za oprostitev plačila sodne takse, da ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi za plačilo sodne takse, ker takih trditev v njegovem predlogu ni bilo. Ker pa tudi likvidnostnega stanja upnik v predlogu ni obrazložil v smeri blokade transakcijskega računa, na katero se je skliceval v ugovoru zoper sklep o zavrnitvi njegovega predloga za oprostitev ali odlog plačila sodne takse in se sklicuje tudi v pritožbi, pa prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu tudi te navedbe ni bilo dolžno presojati.

9. Pritožnik neutemeljeno sodišču očita, da ni preverilo njegovega likvidnostnega stanja, kar mu dovoljuje 12. člen ZST-1 in bi ob vpogledu v podatke o njegovem transakcijskem računu lahko ugotovilo, da je račun blokiran daljši čas in zato ne omogoča plačil. Kot je bilo že obrazloženo, pritožnik v svojem predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse blokade transakcijskega računa ni zatrjeval. Po četrtem odstavku 12. člena ZST-1 pa sodišče po uradni dolžnosti preveri le navedbe v predlogu oziroma izjavi o premoženjskem stanju, če v njihovo resničnost dvomi. Predpostavka za postopanje sodišča po citiranem določilu je torej prvenstveno navedba podatkov šele če je z njimi sodišče seznanjeno, vanje lahko podvomi in jih posledično tudi preveri. Drugače povedano: Že iz navedenega določila izhaja, da ni njegov namen ugotavljanje morebitnih nepopolnih podatkov, pač pa zgolj preverjanje njihove resničnosti, v kolikor upnik z njimi postreže. Posledično tudi ni utemeljen pritožbeni očitek bistvenih postopkovnih kršitev po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi se prvostopenjsko sodišče do teh navedb ne opredelilo in naj bi zato izpodbijani sklep ne imel razlogov o odločilnih dejstvih.

10. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu pritožniku pojasnilo, da svojega predloga za odlog plačila sodne takse do odločitve višjega sodišča ni utemeljil, zato je sodišče lahko le ugotovilo, da ni pogojev za odložitev plačila sodne takse. Drugače povedano: že pritožnikov predlog za odlog plačila je bil tako skop, da ga niti ni bilo mogoče preizkusiti, zato pritožnik sedaj nekorektno sodišču očita nepreizkusljivost njegove odločitve za zavrnitev predloga za odlog plačila sodne takse.

11. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPPIPP).