Jedro

Dolžnik lahko v primeru domnevane nevarnosti izpodbija le obstoj pogojev, na katerih temelji domneva (npr. da menica ne obstaja oziroma da ne izpolnjuje pogojev za menico), domneva pa sama ni izpodbojna. Pritožbene trditve v smeri, da nevarnost, da bo uveljavitev tožnikove terjatve zoper toženca onemogočena ali precej otežena, ne obstoji, so zato nerelevantne.

Zakonitosti odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva, v postopku zavarovanja ni mogoče preizkušati in so zato tovrstni pritožbeni ugovori neupoštevni.

Sodišče je spremembo stalnega prebivališča dolžno upoštevati pri označbi drugotožene stranke, ne pa tudi pri naslovu, na katerem je odrejen rubež njenih premičnin.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Toženi stranki sami nosita pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor toženih strank zoper sklep o zavarovanju VI Pg 1126/2012 z dne 19. 9. 2012. 2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožili toženi stranki iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, ugodi ugovoru toženih strank ter razveljavi tudi sklep sodišča z dne 19. 9. 2012, s katerim je odredilo več predhodnih odredb v zavarovanje terjatve, ki je predmet tega spora. Priglašata tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom in predlagala višjemu sodišču, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba v glavnem ponavlja razloge, ki jih je uveljavljala že v ugovoru zoper dne 19. 9. 2012 izdani sklep o zavarovanju s predhodno odredbo in na katere je že izčrpno in prepričljivo odgovorilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

6. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo obstoj v 257. člen ZIZ predpisanih pogojev za izdajo predhodne odredbe, t. j. obstoj odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, ki še ni izvršljiva ter izkazano verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, ki jo je oprlo na domnevo iz 2. alinee 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, ki je podana, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice.

7. Pritožba zaključke o obstoju navedenih pogojev neutemeljeno izpodbija. Ni sporno, da je Okrajno sodišče v Ljubljani dne 15. 6. 2011 izdalo sklep o izvršbi VL 78384/2011 za uveljavitev denarne terjatve tožnika v znesku 473.314,81 EUR s pp, ki je bila kasneje med postopkom delno poravnana in da je bil navedeni sklep o izvršbi razveljavljen le v dovolilnem delu (ne pa tudi v dajatvenem). Evidentno je torej, da obstaja odločba domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva. Njene zakonitosti v postopku zavarovanja ni mogoče preizkušati in so zato tovrstni pritožbeni ugovori neupoštevni. Sicer pa tudi nima prav pritožba, da je bil navedeni sklep o izvršbi izdan nezakonito, ker tožnik predlogu za izvršbo ni predložil menice. Po uveljavitvi novele ZIZ -E izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi menice le na podlagi trditve o njenem obstoju, zato tožniku k predlogu za izvršbo po zakonu (ZIZ) ni bilo potrebno predložiti menice.

8. Tožeča stranka je predložila menico (v originalu) k predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo. Menica se nahaja v sodnem spisu v prilogah tožeče stranke pod zap. št. A65, in izpolnjuje vse pogoje za menico. Protest menice ni bil potreben, ker se na menici nahaja klavzula „brez protesta“, kar je tudi v skladu s pooblastilom za njeno izpolnitev (A41). Pravilno je stališče prvostopnega sodišča, da lahko dolžnik v primeru domnevane nevarnosti izpodbija le obstoj pogojev, na katerih temelji domneva (npr. da menica ne obstaja oziroma da ne izpolnjuje pogojev za menico), da pa domneva sama ni izpodbojna. Pritožbene trditve v smeri, da nevarnost, da bo uveljavitev tožnikove terjatve zoper toženca onemogočena ali precej otežena, ne obstoji, so zato nerelevantne in jih pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati.

9. Res je, da lahko sodišče na predlog upnika izda več predhodnih odredb samo, če je to potrebno (2. odstavek 260. člena ZIZ), vendar pa je sodišče tako v izpodbijanem sklepu kot tudi v sklepu, s katerim je odredilo več predhodnih odredb, njihovo potrebnost v zadostni meri obrazložilo, zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na prepričljive razloge prvostopnega sodišča. Očitana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 399. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tako ni podana.

10. Pritožba ima sicer prav, da mora sklep o zavarovanju, tako kot vsaka sodna odločba, poleg navedbe strank, vsebovati tudi njihovo stalno oziroma začasno prebivališče. V času vložitve predloga za izvršbo dne 9. 6. 2011 je imela drugotožena stranka stalno prebivališče na naslovu H. 11, v D. in je bila torej v predlogu za izvršbo pravilno označena. Res pa je med postopkom obvestila sodišče o spremembi stalnega prebivališča, kar je tudi dokazala s predložitvijo ftc. osebne izkaznice, zato je sodišče v skladu s prvim odstavkom 145. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 324. člena ZPP dolžno upoštevati navedeno spremembo pri označbi drugotožene stranke. Ne pa tudi pri naslovu, na katerem je odrejen rubež njenih premičnin. Glede slednjega je vezano na predlog za izdajo predhodne odredbe, v katerem je tožeča stranka zatrjevala, da se premične stvari, ki naj se rubijo, nahajajo na naslovu H. 11 v D.. Pravilno je stališče prvostopnega sodišča, da se v postopku odločanja o izdaji predhodne odredbe z rubežem premične stvari navedena okoliščina (ali se dolžnikove stvari res nahajajo na predlaganem naslovu) ne presoja, pač pa je to stvar operativne izvedbe rubeža. Izvršitelj mora pri rubežu upoštevati vsa zakonska določila, ki opredeljujejo, katere stvari so lahko predmet rubeža (83. člen ZIZ).

11. Pritožbeni razlogi tako niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker s pritožbo nista uspeli, sta dolžni toženi stranki sami nositi svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).