Jedro

Na podlagi med strankama tako nesporno ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje imelo podlago v 1. odstavku 214. člena ZPP, da je o tožbenem zahtevku odločilo brez izvedbe dokazov. Povedano velja tudi za pritožbeno trditev, da je tožeča stranka obračunane obresti neutemeljeno pripisovala glavnici, tako obrestovanje pred vložitvijo tožbe pa ni dopustno. Tudi tega dejstva tožena stranka v prvostopenjskem postopku ni zatrjevala, glede na zgoraj že omenjeno med strankama nesporno ugotovljeno glavnico, obresti in datume plačil, pa kot je bilo že pojasnjeno, sodišče ni imelo razloga za izvedbo dokaznega postopka, v katerem bi bila morebiti ugotovljena navedena pritožbena trditev o nedopustnem obračunavanju obrestnih obresti, če bi bil dokazni postopek potreben.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (1. in 3. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati glavnico v znesku 1,610.080,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov 1,950.080,50 SIT od 18.3.1997 do 18.2.1998, 1,930.080,50 SIT od 19.2.1998 do 28.8.1998, 1,920.080,50 SIT od 29.8.1998 do 25.9.1998, 1,890.080,50 SIT od 26.5.1998 do 26.1.1999, 1,860.080,50 SIT od 27.1.1999 do 4.11.1999, 1,820.080,50 SIT od 5.11.1999 do 10.11.1999, 1,780.080,50 SIT od 11.11.1999 do 15.11.1999, 1,760.080,50 SIT od 16.11.1999 do 27.1.2000, 1,710.080,50 SIT od 28.1.2000 do 11.2.2000, 1,690.080,50 SIT od 12.2.2000 do plačila (1. točka izreka), v preostalem delu je zaradi umika tožbe postopek ustavilo (2. točka izreka) in toženi stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 149.768,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka). Zoper sodbo, v delu v katerem ni uspela (1. in 3. točka izreka) se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Protispisna je pritožbena trditev, da je bilo kot nesporno med strankama ugotovljeno, da tožena stranka dolguje znesek 1,110.000,00 SIT, sporne pa so ostale obresti. Tako je bilo sicer res ugotovljeno na naroku dne 21.2.2000, vendar pa je bilo na kasnejšem naroku dne 12.4.2000 (list. št. 34) ugotovljeno med strankama kot nesporno, da tožena stranka tožeči dolguje glavnico 1.610.080,50 SIT, prav tako pa so med strankama nesporne obresti oziroma datumi posameznih plačil. Na podlagi med strankama tako nesporno ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje imelo podlago v 1. odstavku 214. člena ZPP, da je o tožbenem zahtevku odločilo brez izvedbe dokazov. Pritožbena trditev, da so obračunane obresti oderuške, je pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče skladno s 1. odstavkom 337. člena ZPP ni smelo presojati, saj tožena stranka ni navedla, zakaj navedenega dejstva brez svoje krivde ni zatrjevala že v postopku na prvi stopnji. Povedano velja tudi za pritožbeno trditev, da je tožeča stranka obračunane obresti neutemeljeno pripisovala glavnici, tako obrestovanje pred vložitvijo tožbe pa ni dopustno. Tudi tega dejstva tožena stranka v prvostopenjskem postopku ni zatrjevala, glede na zgoraj že omenjeno med strankama nesporno ugotovljeno glavnico, obresti in datume plačil, pa kot je bilo že pojasnjeno, sodišče ni imelo razloga za izvedbo dokaznega postopka, v katerem bi bila morebiti ugotovljena navedena pritožbena trditev o nedopustnem obračunavanju obrestnih obresti, če bi bil dokazni postopek potreben. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijana sodba pa je uspešno prestala uradni preizkus po 2. odstavku 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo tožene stranke na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Izrek o pritožbenih stroških tožene stranke temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške.