Up-261/97

24.9.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe E. Č. iz L. na seji senata dne 24.9.1998

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba E. Č. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips-17/97 z dne 13.5.1997 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.Pritožnica izpodbija sodbo o zavrnitvi revizije zoper odločbe sodišč združenega dela iz leta 1984. Meni, da so ji bile s tako odločitvijo kršene pravica do svobode dela (49. člen Ustave), pravica do osebnega dostojanstva (34. člen Ustave) ter pravici iz 22. in 23. člena Ustave. S čim in kako ji je bila kršena svoboda dela naj bi bilo jasno razvidno iz vseh izpodbijanih sodb in iz njenih vlog v predhodnih sodnih postopkih. Pravica do osebnega dostojanstva naj bi ji bila kršena s šikanoznim ravnanjem delodajalca, zaradi katerega je bila več let v bolniški ter zaradi poskusov prisilne invalidske upokojitve in onemogočanja zaposlitve drugje. Pravice iz 22. in 23. člena Ustave pa naj bi bile kršene s tem, da so bila takratna sodišča združenega dela daleč od neodvisnega in nepristranskega sodstva ter naj bi marsikdaj vodstvom podjetij pomagala odstraniti "moteče" posameznike. Najbolj očitno naj bi se to videlo v tem, da niso hotela zaslišati prič, ki jih je predlagala.

B.

2.Pritožnici je prenehalo delovno razmerje na podlagi sklepa disciplinskih organov delodajalca zaradi neopravičenih izostankov z dela. V sodnem postopku ni uspela, saj je bila njena zahteva za razveljavitev sklepa disciplinske komisije zavrnjena z odločbo, ki je postala pravnomočna 5.12.1984.

Pritožnica je na podlagi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - v nadaljevanju: ZDSS) vložila predlog za obnovo postopka po drugem odstavku 72. člena ZDSS in istočasno revizijo po 73. členu ZDSS. V obeh primerih gre za izjemni izredni pravni sredstvi zoper pravnomočne odločbe nekdanjih sodišč združenega dela.

3.Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je najprej obravnavalo predlog za obnovo postopka in obnove s sklepom št. S-1331/86 z dne 21.3.1996 ni dovolilo. Pritožbo zoper ta sklep je Višje delovno in socialno sodišče zavrnilo s sklepom št. Pdp- 598/96 z dne 25.10.1996. Odločitve o obnovi postopka pritožnica v ustavni pritožbi ne izpodbija. Po pravnomočnosti sklepa o obnovi postopka je Vrhovno sodišče z izpodbijano sodbo zavrnilo kot neutemeljeno tudi revizijo.

4.Svobode dela v smislu pravice do zaposlitve (ki bi bila lahko prekršena v primeru morebitnega nezakonitega prenehanja delovnega razmerja) 49. člen Ustave ne zagotavlja. Da bi bile z izpodbijano sodbo kršene kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine, povezane z delom, po 49. členu Ustave (prepoved prisilnega dela, svobodna izbira zaposlitve ali pravica dostopnosti delovnega mesta pod enakimi pogoji), pa pritožnica ne zatrjuje in iz njenih navedb kršitev teh ali kakšnih drugih človekovih pravic oz. temeljnih svoboščin tudi ne izhaja. Zgolj vprašanja, ali so sodišča pri odločanju o zakonitosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja pravilno uporabila materialno pravo, pa Ustavno sodišče ne more presojati. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) namreč Ustavno sodišče v okviru ustavne pritožbe presoja le morebitne kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

5.Ustavna pritožba zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, če so te kršene s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil (50. člen ZUstS). Za varstvo pravic, ki naj bi jih kršili posamezniki (na primer delodajalec oziroma pravna oseba zasebnega prava) je zagotovljeno drugo (kazensko in odškodninsko) sodno varstvo. Zavrnitev izrednega pravnega sredstva v delovnem sporu pa ne pomeni kršitve ustavne pravice do osebnega dostojanstva.

6.Nesprejemljive so pavšalne navedbe o pristranskosti sodišč združenega dela. Pritožnica tudi le pavšalno navaja, da sodišče ni hotelo zaslišati prič, ki jih je predlagala. Kolikor pritožnica z očitki, ki se nanašajo na izvedbo dokaznega postopka, smiselno uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, so taki očitki neutemeljeni. Ustavna pritožba ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne more preverjati meritorne odločitve oziroma dokazne ocene organa, ki je izdal posamični akt; ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Dejansko stanje, ki ga Ustavno sodišče lahko ugotavlja, ni dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev disciplinskih organov in sodišča o očitanih disciplinskih kršitvah in disciplinski odgovornosti pritožnice, ampak samo dejansko stanje zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

7.Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe torej ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodišč in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa lahko v zvezi z izvedbo dokaznega postopka presoja, ali je bila v tem postopku spoštovana ustavna zahteva po enakopravnem položaju obeh strank in ali je bila zagotovljena pravica stranke, da se v postopku izjavi glede dejanskih ter pravnih vprašanj, predlaga dokaze, se opredeli do dokaznih predlogov nasprotne stranke ter do rezultatov dokazovanja. Okoliščin, ki bi izkazovale kršitev teh ustavnih zahtev, pa pritožnica ni izkazala. Iz sodnega spisa je razvidno, da v rednem sodnem postopku sama pritožnica ni predlagala nobenih prič in tudi zaključku bolniškega staleža ni ugovarjala. Zato naknadna - v obnovi - zatrjevanja o "pogojni" bolniški, sklicevanje na začetek invalidskega postopka in v zvezi s tem zaslišanje lečečega zdravnika v postopku obnove ni moglo biti uspešno. Ta dejstva oziroma dokaze bi pritožnica lahko in morala uveljavljati že v rednem postopku.

8.Ker z izpodbijano revizijsko sodbo zatrjevane človekove pravice in temeljne svoboščine očitno niso bile kršene, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

9.Senat ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr.Lojze Ude ter sodnik Franc Testen in sodnica dr. Dragica Wedam Lukić.

Predsednik senata

dr. Lojze Ude