Jedro

V primeru nelegalne gradnje gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006 in 107/2009 – odl. US) zavrnilo revidentovo tožbo proti odločbi gradbene inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Celja z dne 22. 6. 2006 (1. točka izreka) ter na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka (2. točka izreka).

2. Z navedeno prvostopno upravno odločbo je bilo odločeno, da mora revident v roku šestih mesecev po vročitvi odločbe odstraniti prizidek k obstoječemu objektu v tlorisni velikosti 16,80 m x 3,00 m, višine 2,30 m in lesen vetrolov tlorisnih velikosti 2,00 m x 2,10 m, višine 2,30 m ter nadzidavo obstoječega objekta in prizidka – mansardo s simetrično dvokapno streho v tlorisni velikosti 16,80 m x 9,00 m, višine do slemena 2,60 m na zemljišču s parc. št. ... k. o. X in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške (1. točka izreka), ker se bo sicer začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah (2. točka izreka), ter da za objekt veljajo prepovedi iz 1. do 5. točke prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1–UPB1 (Ur. l. RS, št. 102/2004) (3. točka izreka). Z odločbo tožene stranke z dne 17. 11. 2006, pa je bila ob reševanju revidentove pritožbe 3. točka prvostopne upravne odločbe odpravljena in nadomeščena z novo, s katero se za objekt iz 1. točke izreka prepoveduje: izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture; njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem; promet z njim ter sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi; v preostalem delu pa je bila revidentova pritožba kot neutemeljena zavrnjena. Omenjena 3. točka prvostopne upravne odločbe je bila odpravljena in nadomeščena z novo, ker je po stališču tožene stranke prvostopni upravni organ izrekel tudi prepovedi, ki so posegale v pravice oseb, ki niso bile stranke v inšpekcijskem postopku.

3. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba, s katero je bil revidentu izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje, pa zakonita in pravilna.

4. Revident vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje po 1. točki (vrednost obravnavanega objekta presega 20.000 EUR), 2. točki (po vsebini zadeve gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, v sodni praksi sodišča prve stopnje pa o njem ni enotnosti) ter po 3. točki (v objektu stanuje s 6-člansko družino) prvega odstavka 80. člena ZUS-1. Uveljavlja bistvene kršitve določb postopka (sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj se sodišče ni opredelilo do predlaganih dokazov) ter zmotno uporabo materialnega prava ((ne)legalnost obravnavanega objekta se ne bi smela presojati po določbah ZGO-1, temveč po prej veljavnem materialnem pravu). Izpodbijani upravni akt naj bi bil zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ničen. Predlaga, da se izpodbijana upravna akta odpravita, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka oziroma podrejeno, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške revizijskega postopka.

5. Odgovor na revizijo ni bil vložen.

6. Vrhovno sodišče je revizijo dovolilo iz razloga 3. točke prvega odstavka 80. člena ZUS-1, saj po podatkih spisa sporni objekt predstavlja za tožnika in njegovo 6-člansko družino edini stanovanjski prostor; zato ima odločitev, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, zanj zelo hude posledice.

7. Revizija se zavrne.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9. V zadevi gre za inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1-UPB1, po katerem v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

10. Nelegalna gradnja po določbi 12.1 točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1-UPB1 pomeni,da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez gradbenega dovoljenja, kakor tudi, da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil. 11. Iz nespornih dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano in ni upravičeno presojati njihove pravilnosti (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), izhaja, da je revident na zemljišču s parc. št. ... k.o. X zgradil prizidek k obstoječemu objektu tlorisnih velikosti 16,80 m x 3,00 m, višine 2,30 m, lesen vetrolov tlorisnih velikosti 2,00 m x 2,10 m, višine 2,30 m ter nadzidal obstoječi objekt in prizidek, izvedel mansardo tlorisne velikosti 16,80 m x 9,00 m, višine do slemena 2,60 m, s simetrično dvokapno streho, pa si pred pričetkom navedene gradnje ni pridobil gradbenega dovoljenja oziroma nobenega upravnega dovoljenja.

12. Po določbah 3. člena ZGO-1-UPB1 se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja in odstranitev objekta lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek), razen če gre za enostavni objekt, za katerega investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, in če je njegova velikost, način gradnje in rabe ter odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči - Pravilnik (Ur. l. RS, št. 114/2003, 130/2004 (tretji odstavek)), za kar pa v obravnavani zadevi tudi po presoji revizijskega sodišča ne gre.

13. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno presodilo, da se z izvedbo obravnavanih gradbenih del bistveno spreminja zunanjost, zmogljivost ter velikost prvotnega objekta – torej se spreminja situacija na zemljišču, ki je predmet prostorskega urejanja. Zato je pravilno presodilo, da gre za dela oziroma gradnjo, za katero je potrebno ugotoviti njeno skladnost z izvedbenim prostorskim aktom ter izpolnjevanje bistvenih zahtev oziroma da gre za gradnjo, za katero je v smislu prvega odstavka 3. člena ZGO-1-UPB1 potrebno gradbeno dovoljenje. Zato po presoji revizijskega sodišča revident neutemeljeno ugovarja, da naj bi šlo v obravnavanem primeru za nezahteven oziroma enostaven objekt, za katerega gradbeno dovoljenje naj bi ne bilo potrebno, torej za situacijo iz tretjega odstavka 3. člena ZGO-1-UPB1. 14. Odločitev sodišča prve stopnje (oziroma upravnih organov pred njim), da gre v konkretnem primeru za objekt, za katerega bi bilo potrebno pred začetkom gradnje pridobiti gradbeno dovoljenje, temelji na v času odločanja gradbenega inšpektorja veljavnem ZGO-1-UPB1. V zvezi z revidentovimi ugovori, da je bil objekt zgrajen že pred uveljavitvijo omenjenega predpisa, pa revizijsko sodišče, ki po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava, ugotavlja, glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je vezano, da obravnavanega objekta ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte po ZGO-1-UPB1 oziroma Pravilniku, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno. S točko 1.9 prvega odstavka 2. člena omenjenega zakona je namreč enostavni objekt opredeljen kot konstrukcijsko manj zahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbeno-tehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Zato bi bilo treba zanj tudi v primeru, da je bil oziroma bi bil zgrajen pred uveljavitvijo ZGO-1, po določbah prej veljavnega Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor – ZUN pridobiti lokacijsko dovoljenje in v skladu s prej veljavnim Zakonom o graditvi objektov – ZGO pridobiti gradbeno dovoljenje oziroma enotno dovoljenje za gradnjo.

15. Izrečeni inšpekcijski ukrep pravilno temelji na določbi ZGO-1-UPB1, ne pa na prej veljavnem ZUN oziroma ZGO. Objekt do uveljavitve ZGO-1-UPB1 še ni imel v skladu z ZUN pridobljenega lokacijskega dovoljenja in ne v skladu z ZGO pridobljenega gradbenega dovoljenja oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo. To pa pomeni, da gre za situacijo, ki jo ureja prvi odstavek 201. člena ZGO-1-UPB1, po katerem se v primerih, kot je obravnavani, gradbeni inšpekcijski ukrepi, ki jih določa omenjeni zakon, začnejo uporabljati dve leti po dnevu uveljavitve ZGO-1-UPB1 ob nadaljnjem pogoju, da njihovi lastniki pri pristojnem gradbenem organu ne vložijo predpisane zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.

16. Sodišče prve stopnje izvedbe predlaganih dokazov ni zavrnilo s posebnim procesnim sklepom. Ker ni odločalo na glavni obravnavi, po presoji revizijskega sodišča ni kršilo določb postopka v upravnem sporu, saj bi moralo v tem primeru (ko odloča na nejavni seji) svoje stališče do predlaganih dokazov v razlogih sodbe samo pojasniti. Ker pa gre za dokaze (zaslišanje strank, zaslišanje priče N.Š., vpogled v spis Okrajnega sodišča), ki po presoji revizijskega sodišča ne morejo vplivati na zakonitost in pravilnost izrečenega inšpekcijskega ukrepa, se do njih kot nepotrebnih za odločitev v zadevi opredeljuje revizijsko sodišče. Gre torej za kršitev, ki na drugačno odločitev ne more vplivati.

17. Po določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, to pomeni, da je Vrhovno sodišče pri odločanju vezano na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v upravnem oziroma sodnem postopku, če sodišče prve stopnje samo ugotavlja dejansko stanje. Zato Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi ni presojalo revizijskih navedb, s katerim tožeča stranka izpodbija dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku (glede pričetka gradnje objekta).

18. Revident v reviziji navaja še, da vztraja pri navedbah, ki jih je podal že v tožbi in pritožbi v upravnem postopku, zato naj se štejejo za sestavni del revizije. Po presoji Vrhovnega sodišča takšno sklicevanje na tožbene navedbe in navedbe iz pritožbe v upravnem postopku ni dopustno in se Vrhovno sodišče do njih ne opredeljuje, kajti to je storilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi oziroma tožena stranka v izpodbijanem upravnem aktu. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah (npr. X Ips 269/2006 z dne 23. 4. 2009, X Ips 871/2005 z dne 8. 10. 2009) navedlo, da je revizija samostojno (izredno) pravno sredstvo s posebnim (in omejenim) obsegom izpodbijanja. Ker je njen predmet sodba sodišča prve stopnje, se revident ne more sklicevati na navedbe in dokazne predloge, ki jih je podal v upravnem postopku in v tožbi v upravnem sporu. V reviziji je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno navesti.

19. Upravna odločba se po določbah prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP izreče za nično le iz razlogov določenih v omenjenem členu, med katerimi pa zmotne uporabe materialnega prava ni. Zato revident neutemeljeno uveljavlja ničnost upravne odločbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ker sta upravna organa oziroma sodišče prve stopnje presojala nelegalnost zgrajenega objekta po predpisu – ZGO-1-UPB1, ki ob pričetku gradnje naj ne bi še veljal. 20. Vrhovno sodišče se je na podlagi prvega odstavka 306. člena v zvezi 383. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 opredelilo do revizijskih navedb, ki so odločilnega pomena za odločitev v obravnavani zadevi, ostale revizijske navedbe pa ocenjuje kot nebistvene in se zato do njih ne opredeljuje.

21. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

22. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 165. v zvezi s 154. členom ZPP, ki ju je revizijsko sodišče primerno uporabilo glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1.