Jedro

Potencialna zazidljivost zemljišča daje zemljišču višjo vrednost, kar je izvedenec v svojem izvedenskem mnenju pravilno upošteval in določil dejansko vrednost zemljišča na dan izdelave izvedenskega mnenja, pri čemer je upošteval, da gre za kmetijska zemljišča.

Izrek

I. Pritožbi se deloma ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki spremeni tako, da se znesek 6.930,47 EUR nadomesti z zneskom 5.920,18 EUR.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da je dolžan tožečima strankama kot zakonitima dedinjama po pok. M.K. izplačati vsaki 51.746,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2008 dalje do plačila (točka I) in pravdne stroške v višini 6.930,47 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (točka II). Z vmesno sodbo sodišča prve stopnje P 207/2007-35 z dne 9. 6. 2009, ki je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2881/2009 z dne 9. 12. 2009 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 206/2010 z dne 20. 6. 2013, je bilo odločeno, da je po temelju utemeljen denarni zahtevek tožečih strank na povrnitev neupravičeno pridobljene koristi zaradi odpadle podlage darilne pogodbe z dne 12. 7. 2005. Prvo sodišče je ugotovilo, da je skupna vrednost nepremičnin po stanju na dan sklenitve darilne pogodbe in cenah na dan izdelave izvedenskega mnenja 160.285,00 EUR in ker so pravdne stranke dediči po pokojni M.K., dedujejo po pokojni vsak do 1/3, zato je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi vsaki tožnici priznalo denarni znesek v višini 51.746,67 EUR, kot so to uveljavljale v tožbenem zahtevku.

2. Toženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da so bile nepremičnine v času daritve kmetijska zemljišča, kar bi moral izvedenec upoštevati. Izvedenec je upošteval nakupe zemljišč, ki se opravljajo po tako imenovanih špekulativnih nakupih, takšno cenitev pa je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi zmotno upoštevalo. Prvo sodišče bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva na primeren način pojasniti tožencu, da ima pravico, da poda pripombe na izvedensko mnenje, saj v navedeni fazi pravdnega postopka toženec ni imel pooblaščenca. Vrednost nepremičnine je bila nepravilno ugotovljena. Prvo sodišče je tudi zmotno odločilo o povrnitvi stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, ker ni upoštevalo, da sta tožnici zahtevali plačilo zneska 390.125,00 EUR, na koncu pa tožbeni zahtevek znižali na 103.493,34 EUR.

3. Tožnici sta odgovorili na pritožbo in predlagali, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je deloma utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, pravilno pa je tudi uporabilo materialno pravo. Po izdelavi izvedenskega mnenja je bil opravljen narok 23. 4. 2014, na katerem se je prebralo izvedensko mnenje, tožnici sta tudi prilagodili višino tožbenega zahtevka izvedenskemu mnenju, kar pomeni, da je imel toženec vse možnosti, da se na naroku opredeli glede cenitve iz mnenja. Poleg tega pa iz vročilnice izhaja, da je prvo sodišče toženca pozvalo, da v roku poda pripombe na vročeno izvedensko mnenje. Toženec ni dal pripomb, zato dodatno materialno procesno vodstvo prvega sodišča ni bilo potrebno. Zato so v tem delu pritožbene navedbe neutemeljene.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo cenitev nepremičnin po stanju namenske rabe zemljišča na dan 12. 7. 2005, ko je bila sklenjena darilna pogodba in po vrednosti na dan izdelave izvedenskega mnenja. Izvedenec je upošteval dejansko vrednost zemljišča, ob upoštevanju tržnih razmer, na podlagi katerih se oblikuje vrednost kmetijskega zemljišča. Špekulativni nakupi, kot jih navaja izvedenec in izpostavlja pritožba, so le dodatna pojasnila, s katerimi je izvedenec ocenil dejansko vrednost nepremičnin. Potencialna zazidljivost zemljišča daje zemljišču višjo vrednost, kar je izvedenec v svojem izvedenskem mnenju pravilno upošteval in določil dejansko vrednost zemljišča na dan izdelave izvedenskega mnenja, pri čemer je upošteval, da gre za kmetijska zemljišča. 7. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je odločitev glede povrnitve pravdnih stroškov zmotna, ker prvo sodišče ni upoštevalo, da se je vrednost spornega predmeta zaradi povišanja in znižanja tožbenega zahtevka spreminjala, zato je pritožbeno sodišče tožnicama priznalo le tiste stroške, do katerih sta upravičeni glede na višino tožbenega zahtevka, s katerim sta v pravdi uspeli, ob upoštevanju Odvetniške tarife. Pritožbeno sodišče zato ni ugotavljalo potrebnih stroškov toženca, da bi jih pobotalo s stroški tožnic. Pritožbeno sodišče je tožnicama priznalo stroške za: tožbo 500 točk, prvo pripravljalno vlogo 500 točk, za drugo pripravljalno vlogo 375 točk, za narok z dne 19. 11. 2008 125 točk, za narok z dne 21. 1. 2009 1300 točk, za trajanje 300 točk, za narok z dne 9. 3. 2009 750 točk, za trajanje 450 točk, za narok z dne 22. 4. 2009 650 točk, za trajanje 50 točk, za narok z dne 3. 2. 2010 325 točk, za narok z dne 4. 12. 2013 325 točk, za trajanje 50 točk, za narok z dne 23. 4. 2014 650 točk, za 10 % povišanje skupne vrednosti storitev za zastopanje dveh strank 635 točk, za materialne stroške 79,85 točk, za DDV 1554,26 točk, skupaj 8619,11 točk, kar predstavlja 3.956,17 EUR. Navedenemu znesku so bili prišteti stroški za sodno takso v višini 1.034,93 EUR, stroški prihoda na sodišče 8,88 EUR in 22,20 EUR ter stroški izdelave izvedeniškega mnenja v višini 898,00 EUR, kar skupaj znese 5.920,18 EUR.

8. Pritožbeni razlogi so bili deloma utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki spremenilo, kot izhaja iz izreka te sodbe, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

9. Toženec je uspel s pritožbo le glede pravdnih stroškov, glede temelja in višine tožbenega zahtevka, ki ga je izpodbijal s pritožbo pa ni uspel, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka, enako tudi tožnici, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben.

(1) V nadaljevanju ZPP.