Jedro

Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da odločitve davčnih organov še ni, zato tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo zoper ta del odločbe. Če pa nima pravnega interesa, je treba tako tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (1. točka izreka sklepa in sodbe I U 840/2016-13) je sodišče prve stopnje na podlagi 6. točke 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na točki I/2 in I/3 izreka odločbe Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 0610-4274/2011-28 (07-510-13) z dne 20. 5. 20151. Pojasnilo je, da je drugostopenjski davčni organ z odločbo z dne 14. 4. 2016 pritožbi tožeče stranke zoper prvostopenjsko odločbo delno ugodil ter jo v točkah I/2 in I/3 izreka odpravil in v tem delu zadevo vrnil v ponovni postopek in odločanje organu prve stopnje. V tem delu torej odločitve še ni, zato tožeča stranka pravnega interesa za tožbo zoper ta del odločbe ne izkazuje.

2. Tožeča stranka je (tudi2) zoper navedeni sklep (I. točka izreka sklepa in sodbe I U 840/2016-13) vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 75. členu ZUS-1. V njej pojasnjuje, kako je dne 30. 10. 2002 pridobila objekt na A., kaj je predstavljal v naravi, v kakšnem stanju je bil (ni imel samostojnega električnega priključka) ter kako je med njo in družbo AC., d. d., potekal pred sodiščem spor. Družba AC., d. d., je tožečo stranko v začetku leta 2009 večkrat po telefonu obvestila o nameri, da bo izklopila dostop do električne energije in tožeča stranka je pridobila samostojni priključek. V zadevi davčnega inšpekcijskega nadzora je predložila dokaz, da je družba B., d. o. o., opravljala vse posle v zvezi z izvedbo naročenih storitev. Povzema vsebino ugovora v zadevi Z 82/2009. Navaja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani v postopku poenostavljene prisilne poravnave nad tožečo stranko s sklepom le-to potrdilo (sklep je pravnomočen) ter opozarja na določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki se nanašajo na situacijo, če sodišče ali drug pristojni organ po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave v postopku, ki teče proti insolventnemu dolžniku, odloča o terjatvi, za katero učinkuje prisilna poravnava in ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave, ter presodi, da terjatev obstaja. Sodišču predlaga, da ugotovi obstoj celotnega zneska terjatve ob začetku postopka prisilne poravnave ter naloži davčnemu zavezancu plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki v odgovor, v katerem ta pritrjuje stališču sodišča prve stopnje glede razlogov za zavrženje tožbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz predloženega spisa Vrhovno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka pred Upravnim sodiščem vložila tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 0610-4274/2011-28 (07-510-13) z dne 20. 5. 2015, v zvezi z odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-16-129/2015-4 z dne 14. 4. 2016. O tej tožbi je sodišče odločilo s sklepom in sodbo I U 840/2016-13 z dne 21. 2. 2017 in sicer je v 1. točki izreka (s sklepom) tožbo v delu, ki se nanaša na točki I/2 in I/3 izreka izpodbijane upravne odločbe, zavrglo; z 2. točko izreka (s sodbo) pa je tožbo v ostalem delu (ki se nanaša na točko I/1 izreka) zavrnilo. V zvezi s 1. točko izreka (zavrženje tožbe v navedenem delu) je pojasnilo, da je tožena stranka kot drugostopenjski organ pritožbi tožeče stranke zoper prvostopenjsko odločbo delno ugodila ter prvostopenjsko odločbo v točkah I/2 in I/3 izreka odpravila ter v tem delu zadevo vrnila v ponovni postopek in odločanje prvostopenjskemu organu.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da odločitve davčnih organov še ni, zato tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo zoper ta del odločbe. Če pa nima pravnega interesa, je treba tako tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči, kar je pravilno storilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom.

7. V skladu z 82. členom ZUS-1 se lahko sklep izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon. Zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim se onemogoči nadaljnji postopek, pa je dovoljena posebna pritožba, če ta zakon ne določa drugače. 8. Zoper izpodbijani sklep je torej dopustna pritožba. Sodišče preizkusi sodbo (sklep) sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, vendar po presoji Vrhovnega sodišča pritožba tožeče stranke (kot je povzeta zgoraj) ne vsebuje razlogov, ki bi se nanašali na izpodbijani sklep in njegovo utemeljitev, saj v njej tožeča stranka ne izpodbija ne odločitve sodišča prve stopnje, ne razlogov za tako odločitev. Zato je opravilo presojo izpodbijanega sklepa le glede razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče, ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

1 Z odločbo št. DT 0610-4274/2011-28 (07-510-13) z dne 20. 5. 2015 je bilo odločeno: I. V zadevi davčnega inšpekcijskega nadzora poslovnih knjig in dokumentacije, davka na dodano vrednost, davka od dohodka iz kapitala in davka od drugih dohodkov za obdobje od 1. 1. 2009 do 30. 6. 2011, pri zavezancu DUNIS, družba za opravljanje z naložbami in skladi, d. o. o., Celovška cesta 291, se dodatno odmeri:

1. davek na dodano vrednost za obdobje oktober in november 2009 ter februar in april 2011b v skupni višini 27.800,00 EUR in pripadajoče obresti ...

2. davek od dohodka iz kapitala za leto 2009, 2010 in 2011 v skupni višini 27. 407,36 EUR kot sledi... in pripadajoče obresti ...

3. davek od drugih dohodkov za leto 2009,02010 in 2011 v skupni višini 197.021,03 EUR kot sledi ... in pripadajoče obresti ...

II. Ugotovi se da je zavezanec po izdanih računih . . ... napačno navedel zakonske določbe za oprostitev po ZDDV-1 in s tem ravnal v nasprotju z 82. členom ZDDV-1. III. Zavezanec za davek ni zahteval povrnitve stroškov. Stroški postopka, ki so nastali finančni upravi, bremenijo finančno upravo. 2 Pritožbo je vložila tudi zoper sodbo (II. točka izreka sklepa in sodbe). Pritožbo v tem delu je kot nedovoljeno zavrglo že sodišče prve stopnje s sklepom I U 840/2016-17 z dne 7. 6. 2017.