Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
10. 12. 2004
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., pomorska agencija, d.o.o., Ž., ki jo zastopa direktor B. B., na seji senata dne 24. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 454/2001 z dne 3. 10. 2002 v zvezi s sodbo in s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. Pg 601/94 z dne 14. 6. 2001 se ne sprejme.
1.Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodno odločbo odločilo, da Sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Kopru, Enote v Kopru, št. II Ig 253/94 z dne 20. 6. 1994 v 1. točki ostane deloma v veljavi, deloma je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, zaradi umika dela zahtevka pa sklep v tem delu razveljavilo in postopek ustavilo. Glede stroškov postopka (3. točka izreka sklepa o izvršbi) je odločilo, da citirani sklep o izvršbi ostane v celoti v veljavi. Višje sodišče v Kopru je pritožbo pritožnice (v pravdi tožene stranke) zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Pritožnica navaja, da kot pomorski (ladijski) agent ni pasivno legitimirana, ker nastopa v imenu in za račun ladjarja. Zato tudi ne more odgovarjati za obveznosti ladjarja in v tej zvezi nastale stroške. Zaradi nerazumno dolgega postopka naj bi zamudne obresti presegle glavnico in izničile uspeh pritožnice v pravdi, v kateri naj bi ji bilo tudi onemogočeno odgovoriti na tožbo. S tem naj bi ji bile kršene pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravica so sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) in pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave).
3.Pritožnica v ustavni pritožbi ponavlja svoje navedbe, ki jih je brez uspeha uveljavljala že v pravdnem postopku.
Ustavno sodišče pa ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.
Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja zahteva po kontradiktornem postopku. To pomeni, da mora biti vsaki stranki dana možnost, da se o navedbah nasprotne stranke izjavi. Iz obrazložitve sodbe pritožbenega sodišča izhaja, da je na vlogo tožeče stranke z dne 14. 5. 2001 pritožnica odgovorila z vlogo z dne 13. 6. 2001. V čem naj bi pritožnici po vsebini (po pritožničini navedbi "v bistvu") bilo onemogočeno, da bi se o navedbah nasprotne stranke ne mogla izjaviti, pa pritožnica ni z ničimer pojasnila. Zato kršitve pravice iz 22. člena Ustave ni izkazala. Prav tako so neutemeljene navedbe pritožnice, da naj bi ji bila kršena pravica iz 25. člena Ustave. Pritožnica je pravno sredstvo izkoristila, pritožbeno sodišče je o pravnem sredstvu tudi vsebinsko odločilo in obrazložilo, zakaj je bila pritožnica v konkretnem postopku legitimirana za plačilo stroškov in zakonskih zamudnih obresti.
5.Z očitkom o dolgotrajnosti sodnega postopka ni mogoče utemeljevati, da je odločitev sodišča po vsebini napačna.
Dolgotrajnost postopka namreč ne more vplivati na pravilnost uporabe materialnega prava. Da bi sodišče izpodbijano odločitev glede obveznosti pritožnice za plačilo terjatev in obresti sprejela na kakšnem pravnem stališču, ki bi bilo nesprejemljivo z vidika pravice do sodnega varstva, pritožnica ne zatrjuje. Zgolj dejstvo, da s pravnimi sredstvi ni uspela v celoti, pa še ne zadošča za sklep, da ji je bila z izpodbijano sodno odločbo kršena pravica iz 23. člena Ustave. Če so pritožnici zaradi zatrjevanih kršitev človekovih pravic nastale posledice, ki jih v postopku s to ustavno pritožbo ni bilo mogoče odpraviti, lahko morebitne zahtevke na podlagi 26. člena Ustave uveljavlja pred pristojnim sodiščem.
6.Ker z izpodbijanima sodnima odločbama niso bile kršene človekove pravice, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger