Jedro

Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

Zahteva za dodelitev BPP v tem postopku je bila pravnomočno zavrnjena, ker je toženka odločila, da gre za očitno nerazumno zahtevo, v kateri tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh (24. člen ZBPP). Tožnik temu ugovarja, pri čemer se sklicuje na drugačno signiranje njegove tožbe. S tem pa ne navaja spremenjenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na odločitev toženke o verjetnosti izgledov za uspeh v tožbi za plačilo odškodnine zaradi škode, ki jo je tožnik domnevno utrpel zaradi postopkov zoper njega.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Krškem (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa, je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP v pravdni zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. P 48/2020 zaradi plačila odškodnine v višini 1.000.000,00 EUR. Po vpogledu v spis Bpp 134/2020 je toženka ugotovila, da je bila tožniku z odločbo, izdano v tej zadevi, že pravnomočno zavrnjena prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje ter oprostitev plačila stroškov postopka v zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 48/2020. Ob vložitvi nove prošnje za (ponovno) dodelitev BPP pa je bila vloga zavržena s sklepom Bpp 388/2021 z dne 1. 9. 2021. Tožnik v obravnavani zadevi torej želi doseči dodelitev BPP v zadevi, za katero sta mu že bila izdana zavrnilna odločba in sklep o zavrženju. Organ ugotavlja, da gre za vsebinsko povsem enako prošnjo, kot v zgoraj navedenih zadevah Bpp 134/2020 oziroma Bpp 388/2021. Dejansko stanje in pravna podlaga, na katero tožnik opira svoj zahtevek, se nista spremenila, zato je toženka zahtevo zavrgla na podlagi prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

3. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in zoper sklep vlaga tožbo. V njej se sklicuje na sodni postopek P 48/2020 in sklep z dne 16. 5. 2020, po katerem bo sodišče štelo, da do dokazi umaknjeni, če tožnik ne bo ravnal v skladu s I. točko izreka navedenega sklepa. Obširno opisuje potek navedenega pravdnega postopka in trdi, da toženka sistematično zavrača njegove prošnje za dodelitev BPP. Povzema tudi okoliščine postopka odvzema poslovne sposobnosti, zaradi katerega je 29. 11. 2019 vložil odškodninsko tožbo. Ustrezno pravno pomoč in zastopanje po odvetniku nujno potrebuje zaradi zagotovitve enakih možnosti, da brani svoje pravice in pravne interese v zadevnem sodnem postopku. Pri tem se sklicuje na več ustavnih določb. Strinja se s tem, da je odločba Bpp 134/2020, s katero mu je bila zavrnjena prošnja za odobritev BPP za pravno svetovanje in zastopanje ter oprostitev plačila stroškov postopka v zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu P 48/2020, pravnomočna. Vendar pa so bila pri izdaji te odločbe upoštevana povsem druga pravno relevantna dejstva. Pri novi vlogi za dodelitev BPP ne gre za enak pravni položaj. Dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, sta se bistveno spremenila. Sodišče v Novem mestu je namreč samovoljno spremenilo tožbeni zahtevek, ko je tožbo označilo kot vloženo po določbah Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO). To pa ni enako kot odškodninska tožba po 26. členu Ustave. Toženka je napačno uporabila prvi odstavek 129. člena ZUP, saj tožnik z odločbo Bpp 134/2020 ni pridobil nobene pravice oziroma mu ni bila naložena nobena obveznost. 4. Toženka je sodišču posredovala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Tožnik v tožbi smiselno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in ugotovi njegovo nezakonitost ter pri tem citira določbi prve in druge alineje prvega odstavka 33. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).1 Iz tako postavljenega tožbenega predloga ni bilo razvidno, ali tožnik vlaga izpodbojno ali ugotovitveno tožbo. Sodišče ga je zato na podlagi 31. člena ZUS-1 pozvalo k popravi tožbe, tako da bo iz nje jasno razvidno, kakšno tožbo vlaga. Tožnik se je na poziv sodišča odzval z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 13. 1. 2023, in v njej ponovno navedel, da zahteva tako odpravo sklepa kot ugotovitev njegove nezakonitosti. Ker nadalje večkrat omeni odpravo akta, je sodišče v tožnikovo korist štelo, da vlaga izpodbojno tožbo in z njo zahteva odpravo izpodbijanega sklepa, tj. sklepa Organa za BPP Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 470/2022-2 z dne 17. 10. 2022. 7. Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

8. Tožnik ne nasprotuje ugotovitvi, da je toženka z odločbo Bpp 134/2020 z dne 13. 7. 2020 zavrnila njegovo vlogo za dodelitev BPP za svetovanje in zastopanje ter oprostitev plačila stroškov v odškodninski tožbi, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Novem mestu pod opr. št. P 48/2020. Nesporno je tudi, da je ta odločitev pravnomočna.

9. Tožnik nima prav, ko trdi, da je toženka zmotno uporabila predpis, ker z odločbo Bpp 134/2020 z dne 13. 7. 2020 ni pridobil nobene pravice oziroma mu ni bila dodeljena nobena obveznost. Citirana določba namreč določa tudi to, da se zahteva zavrže, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

10. Prav takšna ugotovitev pa izhaja iz obrazložitve v izpodbijanega sklepa. Ni sporno, da se obravnavana prošnja za BPP, ki je bila zavržena, nanaša na svetovanje in zastopanje ter oprostitev plačila stroškov v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu P 48/2020. Zahteva za dodelitev BPP v tem postopku pa je bila pravnomočno zavrnjena, ker je toženka odločila, da gre za očitno nerazumno zahtevo, v kateri tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh (24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, ZBPP). Tožnik temu ugovarja, pri čemer se sklicuje na drugačno signiranje njegove tožbe. S tem pa ne navaja spremenjenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na odločitev toženke o verjetnosti izgledov za uspeh v tožbi za plačilo odškodnine zaradi škode, ki jo je tožnik domnevno utrpel zaradi postopkov zoper njega.

11. Izpodbijana odločitev je torej pravilna in zakonita. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. V zadevi je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (opisano v 8. točki obrazložitve te sodbe), med tožnikom in toženko ni sporno.

12. Če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Po navedenih določbah se lahko s tožbo zahteva:- odprava upravnega akta (izpodbojna tožba),- ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba).