Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM Sodba I Cp 660/2019

ECLI:SI:VSMB:2019:I.CP.660.2019 Civilni oddelek

dedovanje prikrajšanje nujnega deleža obstoj darila pogodba o dosmrtnem preživljanju pogodbena volja strank
Višje sodišče v Mariboru
3. september 2019

Povzetek

Vrhovno sodišče je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se pogodba o dosmrtnem preživljanju šteje kot darilna pogodba. Sodišče je ugotovilo, da pogodbeni namen strank ni bil v daritvi, temveč v sklenitvi odplačne in aleatorne pogodbe. Pritožba tožeče stranke je bila neutemeljena, saj ni bilo podanih bistvenih kršitev postopka, prav tako pa je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo.
  • Pogodbeni namen strank ob sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju.Ali je šlo za darilno pogodbo ali odplačno pogodbo?
  • Učinki navidezne pogodbe.Kakšni so učinki navidezne pogodbe, ki prikriva darilni namen?
  • Obveznosti preživljalca in preživljanca.Kakšne so obveznosti preživljalca in preživljanca v pogodbi o dosmrtnem preživljanju?
  • Pravna narava pogodbe o dosmrtnem preživljanju.Kako se obravnava pogodba o dosmrtnem preživljanju v smislu materialnega prava?
  • Odločitev o pritožbi.Na podlagi katerih razlogov je bila pritožba zavrnjena?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat poudarilo, da v primeru, ko sodišče ugotovi, da pogodbeni namen strank ob sklepanju pogodbe ni bil v daritvi, temveč v sklenitvi odplačne in aleatorne pogodbe, ne pride v poštev nikakršno naknadno obračunavanje vrednosti medsebojnih izpolnitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo (podredni) tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki glasi na ugotovitev, da se pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki jo je dne 20. 6. 2013 pokojni J.Š. sklenil s toženo stranko šteje kot darilna pogodba in zato nepremičnine: parc. št. 497/1, 497/2, 497/3, 500/1, 500/2, 500/3, 726/4 in 727, vse k.o. K.; nepremičnine parc. št. 116, 127, 14/25, 14/43, 14/9, 94/k (pravilno 94/4), 124/1, 124/2, 14/10, 14/21, 14/22, 14/23, 14/24, 14/35, 15/2, 43/1 in 43/2, vse k.o. R. in nepremičnini parc. št. 4 in 5, obe k.o. G., sodijo v zapuščinsko premoženje po pokojnem (točka I izreka). V nadaljevanju je sodišče prve stopnje odločilo še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 257,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 dnevnega paricijskega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (točka II izreka).

2. Zoper citirano sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da (podrednemu) tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico za toženo stranko.

Bistvo pritožbene graje je, da med pokojnim J.Š. in toženo stranko ni šlo za odplačno razmerje, saj tožena stranka ni bila najeta delovna sila, temveč za razmerje med rejnikom in rejenko, saj je tožena stranka k družini pokojnega prišla v skladu s programom Centra za socialno delo. Glede na navedeno je zmoten pristop sodišča prve stopnje, ki je svojo odločitev oprlo na argumentacijo, da je tožena stranka 48 let delala pri pokojnem in da bi ji zato pripadala najmanj minimalna plača v višini 500,00 EUR mesečno. V tej zvezi pritožba še dodaja, da se je sporna pogodba o dosmrtnem preživljanju sklepala za naprej in ne za nazaj, tako da delo tožene stranke pred sklenitvijo sporne pogodbe ni bistveno. V nadaljevanju pritožba še navaja, da pokojni finančne pomoči tožene stranke ni potreboval, saj je za njegove zdravstvene storitve in druge potrebe skrbela tožeča stranka kot njegov sin, pri čemer tožena strank k temu iz lastnih denarnih sredstev ni prispevala nič. Prav tako tožena stranka ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti, saj pokojnemu ni zagotavljala brezplačne hrane in pijače, obleke in obutve, kakor tudi ni plačala njegovega pogreba, saj se je vse navedeno plačevalo iz bančnega računa pokojnega. Bistveni namen sporne pogodbe je tako bil v tem, da se tožeči stranki prepreči dedovanje po pokojnem, zato je bila kavza pogodbe v daritvi in ne odplačnosti pogodbe, saj je razlika med vrednostnima nasprotnih dajatev pogodbenih strank bistveno nesorazmerna.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. ZPP v drugem odstavku 350. člena določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed uradoma upoštevnih ali s pritožbo zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju te sodbe.

6. Sodišče druge stopnje v predmetnem pravdnem postopku odloča drugič. Potem ko je odločitev o primarnem tožbenem zahtevku postala pravnomočna s sodbo sodišča prve stopnje, opr. št. P 57/2015 z dne 24. 5. 2017, v zvezi s sodbo sodišča druge stopnje, opr. št. I Cp 992/2017 z dne 20. 12. 2017, je sodišče prve stopnje v novem sojenju z izpodbijano sodbo odločilo še o podrednem tožbenem zahtevku, ki glasi na ugotovitev, da pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 20. 6. 2013 predstavlja simuliran pravni posel, ki prikriva darilni namen spornega razpolaganja (50. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ), vsled česar tožeča stranka, zaradi prikrajšanja svojega nujnega dednega deleža, zahteva vrnitev domnevnega darila v zapuščino pokojnega J.Š.

7. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec - tožena stranka) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika (preživljanca - pokojnega J.Š.), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Za pogodbe o dosmrtnem preživljanju se štejejo tudi pogodbe, s katerimi se proti obljubi dediščine dogovori skupnost življenja ali skupnost premoženja, ali da bo en pogodbenik skrbel za drugega in ga varoval, mu obdeloval posestvo in po njegovi smrti oskrbel pogreb, ali kaj drugega v istem namenu (prvi in tretji odstavek 557. člena OZ).

8. Navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama. Če pa navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost (prvi in drugi odstavek 50. člena OZ).

9. Pritožbeno nesporno je, da sta pokojni J. Š. kot preživljanec in tožena stranka kot preživljanka sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju v obliki notarskega zapisa, opr. št. SV 247/2013 z dne 20. 6. 2013), s katero je imenovani na toženo stranko prenesel svojo (so)lastninsko pravico na nepremičninah: parc. št. 497/1, 497/2, 497/3, 500/1, 500/2, 500/3, 726/4 in 727, vse k.o. K.; parc. št. 116, 127, 14/25, 14/43, 14/9, 94/4, 124/1, 124/2, 14/10, 14/21, 14/22, 14/23, 14/24, 14/35, 15/2, 43/1 in 43/2, vse k.o. R. in parc. št. 4 in 5, obe k.o. G., v zameno pa si je do svoje smrti izgovoril brezplačno življenje v stanovanjski hiši in brezplačno uporabo vseh izročenih nepremičnin. Prav tako si je preživljanec za sebe izgovoril še brezplačno dosmrtno oskrbo, hrano in pijačo, potrebno obleko in obutev, zdravnika in potrebna zdravila, primerno prehrano in postrežbo v primeru bolezni ter krajevno običajen pogreb. Ob tem se je prevzemnica zavezala še, da bo do preživljančeve smrti živela na istem naslovu kot on (5. člen citirane pogodbe).

10. Upoštevajoč citirano materialnopravno podlago (50. in 557. člen OZ) in pogodbena določila sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 20. 6. 2013 ter pritožbeno nesporno dejstvo, da je tožena stranka cca 48 let živela pri pokojnikovi (preživljančevi) družini in opravljala kmečka opravila, po smrti pokojnikove žene T.Š., ki je umrla meseca oktobra 2003, pa je prevzela tudi skrb za gospodinjstvo, saj njena sestra P.S. tega sama ni zmogla, prav tako pa je skrbela za zdravstveno oskrbo in osebno higieno pokojnega, s čimer vse je nadaljevala tudi po sklenitvi sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, se sodišče druge stopnje pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da sporna pogodba o dosmrtnem preživljanju ne predstavlja simuliranega pravnega posla, ki bi prikrival darilni namen spornega razpolaganja, kot je to pravilno presodilo že sodišče prve stopnje.

11. Tožnik namreč svoje trditve o tem, da je šlo za simuliran pravni posel utemeljuje s tem, da se pogodba s strani tožene stranke naj ne bi izvajala, ker za to ni bilo potrebe, saj je imel pokojni zadostna lastna denarna sredstva (pokojnino, vdovsko pokojnino ter dodatek za pomoč in postrežbo v skupni višini cca. 1.100,00 EUR). Vendar tudi če to drži, slednje še ne utemeljuje navideznosti take zaveze (pogodbe). To namreč ne pove ničesar o pravem in navideznem namenu pogodbenih strank, in sicer ne ene ne druge1. Pri navidezni (simulirani, fiktivni) pogodbi je podan le zunanji dejanski stan pogodbe. Stranki hočeta, da pogodba, katere zunanji videz, na primer pisni zapis, sta ustvarili, velja le v očeh drugih, ne pa tudi zanje same. Navidezna pogodba predvideva strinjanje strank o njeni navideznosti. Za navideznost pogodbe tako ne zadošča le volja ene pogodbene stranke, da se sklene navidezna pogodba, temveč obeh pogodbenih strank2, čemur pa v danem primeru ni tako. Namreč iz samega notarskega zapisa sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 20. 6. 2013 izhaja, da da sta pogodbeni stranki notarki M. iz Murske Sobote izrecno izjavili, da pravnega posla ne sklepata zgolj navidezno ali zato, da bi protipravno oškodovali tretjo osebo. Pogodba jima je bila s strani notarke tudi prebrala in obrazložena, pogodbeni stranki sta bili poučeni o pravnih posledicah sklenitve predmetnega pravnega posla. Da je bil namen pogodbenih strank iskren sta potrdili tudi navzoči priči M.J. in R.M. 12. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat poudarilo, da v primeru, ko sodišče ugotovi, da pogodbeni namen strank ob sklepanju pogodbe ni bil v daritvi, temveč v sklenitvi odplačne in aleatorne pogodbe, ne pride v poštev nikakršno naknadno obračunavanje vrednosti medsebojnih izpolnitev3. Ob odsotnosti jasnega in prepričljivega dokaza, da sta pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe imeli darilni namen, ugotavljanje vrednostnih nesorazmerij med izpolnitvama (torej tudi obseg in kakovost izpolnjevanja prevzete pogodbene obveznosti preživljanja in ostalega) zato ni bilo potrebno.

13. V tej zvezi sodišče druge stopnje še dodaja, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju dvostransko zavezujoč pravni posel, katerega značilnosti sta zaupnost razmerja in aleatornost. Na strani preživljalca gre za prevzem obveznosti, katerih vsebina je tesno povezana z vrsto storitev osebnega značaja, katerih vrednosti že po naravi stvari ni mogoče opredeljevati v denarju, so pa zlasti za preživljanca odločilnega pomena pri sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Načelo enake vrednosti dajatev zato pri presoji vsebine pravnega razmerja, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ni relevantno4. 14. Tožeča stranka stroškovno odločitev sodišča prve stopnje izpodbija zgolj v posledici pritožbe zoper glavno stvar, pri tem pa svojih pritožb v tem delu vsebinsko ne utemelji, zato je sodišče druge stopnje pritožbo po tem, ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, v tem delu prav tako zavrnilo kot neutemeljeno.

15. Glede na vse obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri tem pa se je opredelilo samo do tistih pritožbenih navedb, ki so bistvenega pomena za razsojo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

16. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Tako tudi sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 588/2018 z dne 22. 8. 2018. 2 Tako tudi sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 588/2018 z dne 22. 8. 2018. 3 II Ips 192/2007, II Ips 558/2007, II Ips 18/2013 in druge. 4 Tako tudi sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2856/2016 z dne 10. 5. 2017.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia