Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbi tretjega odstavka 16. člena ZSPJS in tretjega odstavka 1. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbenecev v plačne razrede tako, da mora javni uslužbenec do 1. 4. v letu, v katerem napreduje, poleg pridobitve treh ocen izpolniti tudi pogoj dopolnitve polnih treh let dela. Pravilno je pojasnilo, da tretjega odstavka 16. člena ZSPJS ni mogoče tolmačiti drugače, kot da mora med napredovanji preteči tri leta.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da znaša vrednost spornega predmeta 2.004,58 EUR s pripadki (točka I izreka) in da se sprememba tožbe, ki jo je tožnik podal v vlogi z dne 27. 3. 2019, dovoli (točka II izreka) - kar ni pod pritožbo. Zavrnilo je zahtevek za ugotovitev, da je sklep komisije za pritožbe z dne 23. 5. 2018 v zvezi s sklepom toženke z dne 29. 1. 2018 nezakonit in se razveljavi, ugotovitev, da je tožnik s 1. 4. 2017 napredoval za dva plačna razreda in mu pravica do plače po 33. plačnem razredu pripada od 1. 12. 2017 dalje ter da mu je toženka dolžna za čas od 1. 12. 2017 do 29. 5. 2018 obračunati razliko v plači med 31. in 33. plačnim razredom vključno z vsemi dodatki k plači, od tako obračunane razlike odvesti davke in prispevke ter tožniku plačati razlike z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v prihodnjem mesecu, za čas od 30. 6. 2018 do 1. 12. 2018 pa obračunati razliko v plači med 32. in 34. plačnim razredom vključno z vsemi dodatki k plači, od tako obračunane razlike odvesti davke in prispevke ter tožniku plačati razlike z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v prihodnjem mesecu (točka III izreka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje pravdne stroške, toženki pa je dolžan plačati njene (točka IV izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožuje tožnik. Navaja, da je stališče sodišča prve stopnje, da mora poteči triletno napredovalno obdobje, da lahko javni uslužbenec napreduje, zmotno. Pred uveljavitvijo ZSPJS in Uredbe je veljavni Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državnih organih napredovalno obdobje določal drugače, jasno je bilo določeno, da javni uslužbenec lahko napreduje najprej po poteku treh let, glede na takšno ureditev pa so se pogoji za napredovanje preverjali trikrat letno. Uredba določa napredovalno obdobje kot obdobje, v katerem javni uslužbenec dobi tri ocene. Sodišče prve stopnje se do takšnega pravnega naziranja tožnika, temelječega na določbah Uredbe, sploh ni opredelilo. S tem je zagrešilo bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nadalje se ni opredelilo do tožnikovega ugovora exceptio illegalis, ki se nanaša na določbi Uredbe, ki določata rok za izvedbo ocenjevanja javnih uslužbencev in preverjanje pogojev za napredovanje. Tožnik bo zaradi tega prikrajšan pri napredovanjih v vseh prihodnjih letih. Kršeno je načelo enakosti pred zakonom. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in spremeni izpodbijano sodbo, tako da tožbenemu zahtevku ugodi, vključno s stroškovno posledico, oziroma podredno jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Uveljavlja povrnitev stroškov pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Na podano dejansko stanje je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, zlasti, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali pa so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Takih pomanjkljivosti izpodbijana sodba nima, zato jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo. Prav tako sodišče prve stopnje ni storilo kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Obe bistveni kršitvi pritožnik uveljavlja zaradi nestrinjanja z materialnopravnimi stališči sodišča prve stopnje, ki jih je to ustrezno obrazložilo, do pritožbenih trditev v zvezi s tem pa se pritožbeno sodišče opredeljuje v nadaljevanju.

6. Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo na podlagi nosilnega stališča, da je izpolnitev triletnega napredovalnega obdobja absolutni pogoj za napredovanje po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl. – ZSPJS) in Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 51/08 s sprem. – Uredba).

7. Bistvena dejstva, ki med pravdnima strankama niso bila sporna in jih je pravilno povzelo sodišče prve stopnje, so: - tožnik je do 31. 5. 2013 opravljal delo na delovnem mestu policist - starejši policist; - s 1. 6. 2013 je bil premeščen na drugo delovno mesto višji policist vodja izmene - pomočnik komandirja; - s 1. 5. 2016 je napredoval v višji naziv policist vodja izmene I; - s sklepom z dne 6. 9. 2016 je bil uvrščen v 31. plačni razred; - za leta 2013 (2014, ki se ne šteje v napredovalno obdobje1), 2015 in 2016 je prejel oceno delovne uspešnosti odlično; - toženka ga je 30. 3. 2018 obvestila, da izpolnjuje pogoje za napredovanje za dva plačna razreda; - po aneksu k pogodbi o zaposlitvi je bil uvrščen v 33. plačni razred; - z odredbo z dne 27. 6. 2018 je bil premeščen na zahtevnejše delovno mesto policijski inšpektor specialist - pomočnik komandirja in je bil - po aneksu k pogodbi o zaposlitvi uvrščen v 34. plačni razred.

8. Pritožbeno zavzemanje, da bi tožnik moral napredovati že 1. 4. 2017 (ne šele v letu 2018), ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da tožnik ni izpolnil obeh pogojev za napredovanje, tj. treh letnih ocen in triletnega napredovalnega obdobje (z izvzemom leta 2014), saj je tožnikovo napredovalno obdobje začelo teči ob premestitvi 1. 6. 2013, tri leta (brez leta 2014) pa so se iztekla 1. 6. 2017. 9. Pritožba neutemeljeno nasprotuje materialnopravnemu stališču, da mora za izpolnitev pogojev za napredovanje po ZSPJS in Uredbi od prejšnjega napredovanja (prve zaposlitve ali premestitve) miniti polna tri leta. Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbi tretjega odstavka 16. člena ZSPJS2 in tretjega odstavka 1. člena Uredbe3 tako, da mora javni uslužbenec do 1. 4. v letu, v katerem napreduje, poleg pridobitve treh ocen izpolniti tudi pogoj dopolnitve polnih treh let dela. Pravilno je pojasnilo, da tretjega odstavka 16. člena ZSPJS ni mogoče tolmačiti drugače, kot da mora med napredovanji preteči tri leta. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je pravilna razlaga, da besedna zveza „vsaka tri leta“ pomeni, da mora miniti polna tri leta do 1. 4. v letu, ko se preverja izpolnjevanje pogojev za napredovanje. Na to ne vpliva, da je bilo v Pravilniku o napredovanju zaposlenih v državni upravi (Ur. l. RS, št. 41/94 in nasl. - Pravilnik), ki je veljal pred Uredbo, izrecno določeno, da zaposleni lahko napreduje po preteku najmanj treh let od prve razporeditve. Zgolj dejstvo, da v besedilu ZSPJS in Uredbe ni izrecno predpisan pogoj napredovalnega obdobja najmanj treh let, ne pomeni, da je razlaga sporne pravne norme napačna. Določba drugega odstavka 2. člena Uredbe, da je napredovalno obdobje opredeljeno kot čas od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju, v katerem javni uslužbenec pridobi tri letne ocene, ki mu omogočajo napredovanje, ne daje podlage za razlago, da je napredovalno obdobje lahko krajše od treh let, če zaposleni prej kot v treh letih pridobi tri ocene dela. Enako velja za druge določbe Uredbe.

10. Tožnik navedenemu materialnopravnemu stališču, da je za napredovanje treba dopolniti polna tri leta, nasprotuje tudi s sklicevanjem na neenako obravnavo v primerjavi z javnimi uslužbenci, ki so se zaposlili oziroma napredovali pred 1. 4. 2013. Pritožbeno sodišče odgovarja, da ne gre za nedovoljeno neenako obravnavo, če se različni pravni položaji različno obravnavajo. Javni uslužbenci, ki se zaposlijo ali napredujejo v različnih delih leta, so glede na veljavne predpise, po katerih se preverja pogoje za napredovanje zgolj enkrat letno, v vsakem primeru v različnih položajih kar zadeva napredovanje. Na pravilnost izpodbijane odločitve to ne vpliva. Tudi v primeru, če bi bila pogoj za napredovanje le pridobitev treh letnih ocen, bi nekateri javni uslužbenci napredovali več mesecev prej kot drugi javni uslužbenci. Ni mogoče šteti, da gre za kršitev enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91 in nasl.), po katerem so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Datum zaposlitve namreč ni pravno upoštevna osebna okoliščina, za prepovedano diskriminacijo pa se šteje samo tista neenaka obravnava, do katere prihaja zaradi osebnih okoliščin posameznika.

11. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Tožnik v pritožbenem postopku ni uspel, zato skladno s 154. členom ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbe.

1 Drugi odstavek 62.č člena Zakona o o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Ur. l. RS, št. 104/12 in nasl. - ZIPRS1314). 2 Tretji odstavek 16. člena ZSPJS določa: "Javni uslužbenec lahko na podlagi tega zakona napreduje vsaka tri leta za en ali dva plačna razreda, če izpolnjuje predpisane pogoje. Kot napredovalno obdobje se šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred. Za napredovalno obdobje se upošteva čas, ko je javni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katere je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe. Pristojni organ oziroma predstojnik najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje." 3 Tretji odstavek 1. člena Uredbe določa: "Javni uslužbenec napreduje v plačni razred vsaka tri leta, če izpolnjuje predpisane pogoje."