Jedro

Ker je tožnik tožbo priporočeno po pošti vložil šele 10. 4. 2024 (navedeno izhaja iz zaznamka uradne osebe sodišča v uvodu tožbe), je tožba glede na prekluzivni 30-dnevni rok vložena prepozno.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila predlog tožnika, ki je zaposlen v zavodu A., za izjemno napredovanje v naziv svetovalec (I. točka izreka) in ugotovila, da stroški postopka niso nastali (II. točka izreka). Ugotovila je, da tožnik ob vložitvi predloga za napredovanje ni izpolnjeval vseh pogojev za izjemno napredovanje v naziv svetovalec iz 10. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive1 kumulativno, in sicer ni izpolnjeval pogoja nadpovprečne delovne uspešnosti.

2.Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in vlaga tožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da pozitivna zakonodaja ne omejuje ocenjevanja v primeru, ko je delavec zaposlen v zavodu šele eno leto. Pojasnjuje, da sicer iz ocene z dne 17. 10. 2023 izrecno ne izhaja navedba nadpovprečne delovne uspešnosti, ampak v zvezi s tem poudarja, da to ne more biti izključni pogoj za napredovanje, saj je pomembna vsebinska razlaga dokumentov. Ob sklicevanju na oceno delovne uspešnosti za leto 2023 z dne 6. 3. 2024 izpostavlja, da je nadpovprečno delovno uspešen, saj iz navedene ocene izhaja, da je po vseh ocenjevalnih merilih ocenjen nad pričakovanji. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženi stranki v ponoven postopek. Priglaša tudi stroške tega postopka.

3.Tožena stranka v odgovoru na tožbo v bistvenem ponavlja svoje navedbe iz izpodbijane odločbe. Ob tem dodaja, da tožnik neutemeljeno navaja, da iz ocene delovne uspešnosti z dne 17. 10. 2023 izhaja, da je njegova delovna uspešnost po oceni delodajalca nadpovprečna, saj je delodajalec njegovo delo ocenil kot uspešno. V zvezi s tožnikovimi tožbenimi navedbami, ki se nanašajo na oceno delovne uspešnosti z dne 6. 3. 2024 tožena stranka ob sklicevanju na določbo 52. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) poudarja, da ta ocena za obravnavano zadevo ni relevantna. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

4.Po prejemu upravnih spisov, ki jih je sodišču posredovala toženka, je sodišče ugotovilo, da je treba tožbo kot prepozno zavreči. O navedenih ugotovitvah glede relevantnega procesnega dejanskega stanja je sodišče seznanilo tožnika z dopisom I U 728/2024-8 z dne 19. 6. 2024 in mu dalo možnost, da se o tem v roku 8 dni izjavi. Tožnik je dne 8. 7. 2024 vložil vlogo, v kateri navaja, da se strinja z datumom, ki izhaja iz vročilnice2, ki se nahaja v sodnem spisu. Poudarja, da stranka upošteva datum, ki izhaja iz vročilnice, zato je tožba pravočasna.

K I. točki izreka

5.Tožba je prepozna.

6.Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov za zavrženje tožbe iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je med drugim določeno, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno.

7.V skladu z določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan3. Določba prvega odstavka 23. člena ZUS-1 predpisuje, da prične rok za tožbo teči z vročitvijo upravnega akta stranki. Tožba se vloži pri pristojnem sodišču neposredno, pisno ali pa se mu pošlje po pošti; šteje se, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto (prvi in drugi odstavek 29. člena ZUS-1). Rok za vložitev tožbe je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati, to pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

8.Sodišče na podlagi podatkov upravnega spisa ugotavlja, da vročevalec izpodbijane odločbe tožniku ni mogel vročiti. Zato je skladno s tretjim odstavkom 87. člena ZUP4 22. 2. 2024 v hišnem predalčniku tožnika pustil obvestilo z navedbo 15-dnevnega roka, v katerem je pisanje mogoče prevzeti. Ker tožnik v tem roku pisanja ni prevzel, se vročitev skladno z določbo četrtega odstavka 87. člena ZUP5, šteje za opravljeno z dnem poteka 15-dnevnega roka (institut vročitve s fikcijo). Ta rok je v obravnavani zadevi potekel 8. 3. 2024. Z naslednjim dnem je začel teči tudi 30-dnevni rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, ki se je tako iztekel 8. 4. 2024. Ker je tožnik tožbo priporočeno po pošti vložil šele 10. 4. 2024 (navedeno izhaja iz zaznamka uradne osebe sodišča v uvodu tožbe), je tožba glede na prekluzivni 30-dnevni rok vložena prepozno.

9.V zvezi s tožnikovimi navedbami v vlogi z dne 8. 7. 2024 sodišče pojasnjuje, da se v primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP rok za vložitev tožbe ne začne šteti naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku (v obravnavanem primeru 11. 3. 2024), temveč naslednji dan od poteka 15-dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno.7

10.Glede na navedeno je sodišče v obravnavani zadevi tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo kot prepozno.

K II. točki izreka

11.O stroških postopka tožnika je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. Tožnik je stroške postopka priglasil v tožbi. Ker tožena stranka stroškov postopka ni priglasila, je sodišče odločilo le o stroških postopka tožnika.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 54/02, 123/08, 44/09, 18/10, 113/20 in 115/22.

211. 3. 2024, to je datum, ko je bilo pisanje po izteku 15-dnevnega roka tožniku puščeno v hišnem predalčniku, ker tožnik pisanja v navedenem roku ni prevzel, opomba sodišča.

3Tako se je glasil tudi pravni pouk v izpodbijani odločbi.

4Tretji odstavek 87. člena ZUP določa: "Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše."

5Četrti odstavek 87. člena ZUP določa: "Vročitev po prejšnjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja."

6Upoštevaje četrti odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

7Glej načelno pravno mnenje, ki ga je sprejelo Vrhovno sodišče RS na občni seji dne 14. 1. 2015 in ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, na primer sklep I Up 94/2015 z dne 20. 5. 2015.

Zveza

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1-2

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.