Jedro

Pri delitvi stvari so vsi solastniki nujni sosporniki, zato morajo vsi sodelovati v postopku. Nujno sosporništvo solastnikov izhaja iz 4. odst. 16. čl. ZTLR in iz členov 118, 119 in 122 ZNP.

Izrek

Pritožbi nasprotnega udeleženca a se u g o d i, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče delno razdružilo nepremičnino, vpisano v vložni številki 560 k.o. Zabukovica tako, da je 1/22 celote prevzela predlagateljica, ki pa mora izplačati nasprotnemu udeležencu znesek 495.008,54 SIT z zamudnimi obrestmi po členu 122 ZNP.

Proti takšnemu sklepu se je pritožil nasprotni udeleženec zaradi bistvene kršitve določb postopka, ki jo vidi v tem, ker je sodišče delno razdružilo solastnino, iz obrazložitve pa izhaja, kot da je nasprotni udeleženec v celoti poplačan. Zamudne obresti bi morale biti dosojene po členu 122 ZNP od izdaje sodne odločbe. Ker niso sodelovali vsi solastniki, je bila onemogočena delitev v naravi, ki je primarna. Nasprotni udeleženec je bil postavljen le pred možnost sprejema denarne vrednosti. Cenitveno poročilo je iz leta 1992 in zato ni zadoščala le valorizacija, ampak bi bila zaradi spremenjenih razmer potrebna nova cenitev. Že izvedenec kmetijske stroke je poudaril, da bi v primeru fizične delitve glede na vrednost dobil nasprotni udeleženec večino kmetijskih zemljišč. Vendar pa nasprotni udeleženec tega niti ni zahteval, ampak želi v naravi le košček domače zemlje v velikosti 4 do 5 arov. Po členu 122 ZNP je primarna fizična delitev, zato bi se brez škode za funkcionalnost celote odmerilo 4 do 5 arov zemljišča. Predlaga razveljavitev sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Pri delitvi solastnine so vsi solastniki nujni sosporniki in morajo zato vsi sodelovati v razdružitvenem postopku, sicer ni mogoče pravilno uporabiti materialnega prava.

Nujno sosporništvo vseh solastnikov izhaja že iz 4. odstavka 16. člena ZTLR, ki govori o sporazumu vseh solastnikov. Člen 118 Zakona o nepravdnem postopku govori o sporazumu med solastniki, torej med vsemi, sicer ni mogoče govoriti o sporazumu glede celote. Po členu 119 ZNP mora predlog vsebovati podatke o vseh solastnikih, kar pomeni, da vsi nastopajo kot stranke. Po čl. 122/2 ZNP je določeno, da vsak solastnik prejme ....

V konkretnem primeru v postopku niso sodelovali vsi solastniki, saj sodišče ni odločalo o 1/22 celote, ki pripada tretji solastnici a. Predlagateljica je sestavila predlog v skladu s čl. 119 ZNP, saj je v predlogu navedla vse solastnike, torej tudi a. Res pa predlagateljica a ni imenovala kot nasprotno udeleženko, kar pa v konkretnem primeru ni bilo potrebno. Po čl. 19 ZNP je solastnica a avtomatično udeleženka postopka, saj je z delno delitvijo skupne nepremičnine prizadet njen pravni interes, saj npr. proti nasprotnemu udeležencu, ki je dobil delež izplačan, nima več možnosti predlagati delitve na drug način, npr. na primaren način v naravi.

Glede na določbo člena 19 ZNP niti ni treba pozvati predlagateljice k razširitvi predloga še na tretjo solastnico.

V novem postopku bo sodišče torej odločilo glede vseh solastninskih deležev. Pri tem bo treba razlikovati upravičen interes po I. odstavku 122. člena ZNP od upravičeno večjega interesa po III.

odstavku 122. člena ZNP. Prvi interes se nanaša na fizično delitev, drugi pa na prevzem stvari in njeno izplačilo.

Sodišče bo moralo upoštevati, da je primarna fizična delitev in da so vsi ostali načini izjemni ob posebno upravičenih razlogih. Tako bo sodišče moralo argumentirano odločiti, ali je utemeljen predlog nasprotnega udeleženca, da prejme del zemljišča v naravi, del pa izplačan v denarju.