Jedro

Ker je bila tožeča stranka z uveljavljanjem tožbenega zahtevka na odškodninski podlagi šele z drugo pripravljalno vlogo prekludirana, prvostopenjsko sodišče njenega tožbenega zahtevka na tej podlagi ni bilo dolžno obravnavati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 0006 Ig 2007/00578 z dne 16.1.2007 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je še naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 31,72 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagala spremembo sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V nasprotju z razlogi izpodbijane sodbe je pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče odreklo veljavnost Dogovoru o upravljanju kotlovnice le zato, ker le-ta ni datiran. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da je bil Dogovor sklenjen pod odložnim pogojem (drugi odstavek 59. člena OZ), da ga odobrijo etažni lastniki, česar pa tožeča stranka ni dokazala. Materialnopravno pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka nima terjatve do tožene stranke na pogodbeni podlagi.

6. Materialnopravno pravilno je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka zaradi tožničinega upravljanja kotlovnice ni bila neupravičeno obogatena, ker so bili to lahko le etažni lastniki. Pritožbena trditev, da je tožena stranka kot upravnik etažnim lastnikom v objektu, ki ga je upravljala, obračunavala tudi stroške, povezane z obratovanjem kotlovnice, je namreč pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP ne sme presojati. Pritožnica namreč ni verjetno izkazala, zakaj navedenega dejstva ni mogla pravočasno navesti že v prvostopenjskem postopku. Tudi sicer pa navedene pritožbene trditve predstavljajo poseg v ugotovljeno dejansko stanje, ki pa po določbi prvega odstavka 458. člena ZPP v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.

7. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek bistvene postopkovne kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do uveljavljanega tožbenega zahtevka na odškodninski podlagi. V sporu majhne vrednosti mora po 451. členu ZPP tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. Vsaka stranka lahko nato vloži še eno pripravljalno vlogo (drugi odstavek 452. člena ZPP). Za tožečo stranko po tretjem odstavku 452. člena ZPP velja, da v njej lahko odgovori na navedbe tožene stranke v njenem odgovoru na tožbo. Tako pravna teorija (Pravdni postopek – Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 715, 716) kot sodna praksa sta zavzeli stališče, da v izvršilnemu postopku sledečem pravdnem postopku prva pripravljalna vloga tožeče stranke predstavlja dopolnitev tožbe, prva pripravljalna vloga tožene stranke pa odgovor na tožbo, druga pripravljalna vloga tožeče stranke pa le še odgovor tožeče stranke na navedbe tožene stranke v njenem odgovoru na tožbo (skladno s tretjim odstavkom 452. člena ZPP). Iz spisovnega gradiva pa izhaja, da je tožeča stranka šele v drugi pripravljalni vlogi z dne 28.6.2010 začela uveljavljati tožbeni zahtevek na odškodninski odgovornosti tožene stranke in jo kot tako substancirala šele v tej vlogi z očitkom, da „kljub svojim obveznostim glede upravljanja in obratovanja kotlovnice tožena stranka ni poskrbela za porazdelitev tovrstnih obveznosti med etažne lastnike in v primeru neplačevanja slednjih tožeči stranki posredovala podatke o neplačnikih, s tem pa tožeči stranki povzročila škodo v višini deleža, ki je odpadel v plačilo etažnim lastnikom, ki jih predstavlja tožena stranka“. Ker je bila z uveljavljanjem tožbenega zahtevka na odškodninski podlagi šele z drugo pripravljalno vlogo skladno z zgoraj obrazloženim prekludirana, prvostopenjsko sodišče njenega tožbenega zahtevka na tej podlagi ni bilo dolžno obravnavati.

8. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, deloma pa za neupoštevne, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške. Pritožbeno sodišče pa toženi stranki ni priznalo priglašenega stroška sodne takse za odgovor na pritožbo, ker ni izkazala, da jo je plačala.