6. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Ratomirja Vukića iz Brežic in Dušana Škode iz Ljubljane na seji dne 6. aprila 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti šestega odstavka 228. člena in drugega odstavka 230. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 47/04 in 102/04 – ur. p. b.) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika izpodbijata prehodni določbi Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki urejata uskladitev pogojev za opravljanje projektantskih storitev (šesti odstavek 228. člena ZGO-1) in uskladitev pogojev za opravljanje vodenja del in strokovnega nadzora (drugi odstavek 230. člena ZGO-1) z veljavno ureditvijo. Svoj pravni interes utemeljujeta z navedbami, da sta samostojna podjetnika in da jima v primeru neopravljenega dopolnilnega izpita grozi avtomatičen izbris iz imenika pri pristojni zbornici, zaradi česar ne bosta mogla več opravljati storitev in del, ki jih opravljata že dvajset oziroma dvaintrideset let. Zatrjujeta neskladje izpodbijanih določb s členi 14, 49, 66 in 155 Ustave. Navajata, da sta bila na podlagi 100.e člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 84/34 in nasl. – v nadaljevanju ZGO) vpisana v imenik odgovornih projektantov, ker sta izpolnjevala vse z zakonom predpisane pogoje. Z izpodbijano določbo šestega odstavka 228. člena ZGO-1 naj bi zakonodajalec naknadno določil kot pogoj opravljen dopolnilni izpit, s čimer naj bi posegel v njune že pridobljene pravice in jima preprečil opravljanje nalog, ki jih opravljata že vrsto let.

B.

2.Ustavno sodišče je pobudi zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo, saj se v obeh predlaga ustavnosodna presoja istih določb.

3.Izpodbijani šesti odstavek 228. člena ZGO-1 se nanaša na posameznike (mednje sodita tudi pobudnika), ki so bili pred 9. 11. 1996 imenovani za odgovorne projektante v skladu s tretjim odstavkom 28. člena ZGO ali so pred tem datumom kot poklic opravljali dejavnost projektiranja v skladu z 79. členom navedenega zakona. Navedeni posamezniki izpolnjujejo pogoje za odgovornega projektanta po ZGO-1, če so pred dnem uveljavitve tega zakona pri pristojni inženirski zbornici vložili zahtevo za vpis v posebni imenik odgovornih projektantov, ki je bil uveden s 4. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 45/99 – v nadaljevanju ZGO-C), se v ta imenik tudi vpisali in v roku petih let po vpisu opravili dopolnilni strokovni izpit za izdelovanje posameznih načrtov.

4.Temeljni očitek pobudnikov je, da je šesti odstavek 228. člena ZGO-1 v neskladju z načelom zaupanja v pravo (2. člen Ustave), ker naj bi se jima z naknadno zahtevanim dopolnilnim izpitom posegalo v že pridobljene pravice. Ta očitek ni utemeljen. Izpodbijana določba pobudnikoma le ohranja položaj, ki sta ga imela že na podlagi ZGO-C. ZGO-C je uveljavil 100.e člen ZGO in določil, da posamezniki, ki so bili imenovani za odgovorne projektante na podlagi 28. člena ZGO ali so pred tem datumom kot poklic opravljali dejavnost projektiranja v skladu z 79. členom navedenega zakona, štejejo za odgovorne projektante pod pogojem, da se vpišejo v imenik odgovornih projektantov in v roku petih let po vpisu opravijo dopolnilni izpit. Zato je očitno neutemeljena navedba pobudnikov, da je šele izpodbijani šesti odstavek 228. člena ZGO-1 naknadno določil kot pogoj dopolnilni izpit. Kolikor pa je navedbe pobudnikov mogoče razumeti v smislu, da je šesti odstavek 228. člena ZGO-1 v neskladju z Ustavo zato, ker pogojuje veljavnost strokovnih izpitov, pridobljenih po prejšnjih predpisih, z opravljanjem dopolnilnih izpitov v smislu izpodbijane določbe, je treba upoštevati, da je Ustavno sodišče že ocenjevalo utemeljenost enakih navedb glede tretjega odstavka 100.e člena ZGO. S sklepom št. U-I-176/99 z dne 19. 10. 2000 (OdlUS IX, 242) je pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno. Zavzelo je stališče, da zakonodajalčeva zahteva po dopolnilnem izpitu za odgovorne projektante ni nezakonit poseg, saj pomeni dodaten strokovni pogoj za nadaljnje opravljanje dejavnosti projektiranja, kar je posledica ustavno dopustnega cilja – zahteve po izboljšanju kvalitete projektiranja. Ker pobudnika ne uveljavljata drugačnih navedb in je njun položaj v primerjavi s prejšnjo ureditvijo ostal enak, so njuni očitki, da izpodbijana določba posega v že pridobljene pravice, očitno neutemeljeni.

5.Iz razlogov, navedenih v prejšnji točki, izpodbijani določbi tudi ni mogoče očitati, da je v neskladju s 14., z 49. in s 66. členom Ustave.

6.Ker sta pobudnika vsebinsko utemeljila le zatrjevano neskladje šestega odstavka 228. člena ZGO-1 z Ustavo, Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti očitka pobudnikov o neskladju drugega odstavka 230. člena ZGO-1 z Ustavo.

7.Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

Opomba:

[1]Gre za tretji odstavek 100.e člena ZGO.