Jedro

Vsaka vsebinska sprememba prostorskih ureditvenih pogojev mora biti sprejeta na predpisan način ter ustrezno objavljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem je bilo zahtevi investitorja, družbi A. d.o.o., ugodeno, da z zemljišča s parc. št. 106/8, k.o. … odstrani obstoječi poslovni, gostinsko-trgovski objekt, imenovan Bellevue in na zemljišču s parc. št. 106/8 in 107/2, k.o. … zgradi nov samostojen večstanovanjski objekt imenovan Vila Bellevue, vključno s parkirišči, zunanjo ureditvijo in priključitvijo na javne komunalne naprave, tako da je gradnja, ki vključuje tudi odstranitev obstoječega objekta, dovoljena po revidiranem projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 07/09, ki ga je v februarju 2010 izdelal projektant, družba B. d.o.o., gradbeni posegi pa morajo biti izvedeni v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je sestavni del te odločbe. V svoji obrazložitvi navaja, da je bilo investitorju že dne 20. 9. 2010 izdano gradbeno dovoljenje za odstranitev obstoječega poslovnega objekta in gradnjo novega samostojnega objekta Vila Bellevue na zemljišču s parc. št. 106/8 in 107/2, k.o. …. Po pritožbi tožnikov in Mestne občine Slovenj Gradec je Ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopenjski organ izdano gradbeno dovoljenje odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovljenem postopku je prvostopenjski organ ugotovil, da se zemljišči s parc. št. 106/8 in 17/2, k.o. …, nahajata na območju, ki ga ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/2002), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 68/2005), Popravek tega Odloka (Uradni list RS, št. 72/2006), Tehnični popravek tega Odloka (Uradni list RS, št. 101/2008) in Odlok o spremembah in dopolnitvah tega Odloka Uradni list RS, št. 72/2009), z oznako podrobnejše namenske rabe Ct. V ponovljenem postopku je prvostopenjski organ glede na navodila drugostopenjskega organa nadaljeval ugotovitveni postopek, da bi ugotovil, ali predloženi projekt izpolnjuje pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja glede na lego zemljišč na območju urejanja Ct. Zato je investitorja pozval, da predloži en izvod projekta, ki mu je bil vrnjen ob izdaji prvotnega dovoljenja ter popravek le-tega, ki mora vsebovati navedbo veljavnega prostorskega akta z opisom usklajenosti z območjem Ct in opozorilom, da je potrebno prikazati indeks zazidanosti in indeks izrabe, vključujoč le parcelo, na kateri je predviden objekt. Investitor je to predložil. Ker je bila v upravnem postopku dne 2. 6. 2010 že opravljena ustna obravnava, na katero so bile vabljene vse stranke, ki so na ustni obravnavi in tudi kasneje imele možnost izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah glede projekta investitorja pred izdajo odločbe in je glede določenih pripomb investitor že dopolnil projekt, v ponovnem postopku pa se projekt ni v ničemer spreminjal, ampak se je ponovno presojala samo skladnost projekta, tokrat z območjem Ct, upravni organ v ponovnem postopku ni ponovno razpisal ustne obravnave. Ugotovitev prvostopenjskega organa je, da je predmetna gradnja skladna z določbami PUP. Razen tega je ugotovil, da je načrt izdelala pravna oseba, ki izpolnjuje z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1) predpisane pogoje za odgovornega projektanta. Opravljena je bila revizija projektne dokumentacije; revidenti, ki so jo opravili, pa so izpolnjevali pogoje za revidenta. K navedeni gradnji so bila pridobljena vsa za to gradnjo potrebna soglasja, projekt ima tudi vse predpisane sestavne dele. Investitor je predložil dokazilo, da so plačane vse dajatve in prispevki ter izkazal tudi, da ima na predmetnih parcelah pravico graditi. Glede na to je prvostopenjski organ ugotovil, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 6. točke 66. člena ZGO-1 in zato izdal predmetno gradbeno dovoljenje.

Tožnika sta se zoper to gradbeno dovoljenje pritožila, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa je njuno pritožbo zavrnilo. V svoji obrazložitvi navaja, da je glede na Tehnični popravek Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec in glede na zadnjo spremembo PUP v letu 2009 ves čas postopka sporno, ali gre za območje z oznako Ct ali za območje z oznako Sn. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je prvostopenjski organ v ponovljenem postopku sledil odločbi drugostopenjskega organa z dne 9. 12. 2010, v kateri je drugostopenjski organ ugotovil, da gre za območje z oznako Ct, pri čemer ni upošteval Tehničnega popravka PUP, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 101/2008. Ta popravek naj bi bil sprejet, ker naj bi bilo ugotovljeno neskladje pri določitvi namembnosti zazidalnega območja glede na pretežno rabo in da glede na opredelitev pretežne namenske rabe hierarhično nadrejenega akta z nižjim, ležita zemljišči s parc. št. 106/8 in 107/2, k.o. … v območju Sn in ne v območju Ct. Mestna občina Slovenj Gradec je tako spremenila ureditveno območje za posamezno zemljišče le s Tehničnim popravkom iz Ct v Sn, čeprav gre za uskladitev izvedbenega akta s planom, za kar je potrebna sprememba predpisa, saj gre za vsebinsko spremembo in s tem posledično za spremembo pogojev za gradnjo in ne za pomoto tehničnega značaja. Takšen zaključek izhaja tudi iz odločitev Ustavnega sodišča U-I-175/03 in U-I-187/09. Ker bi tehnični popravek glede na njegovo vsebino moral biti sprejet kot sprememba predpisa po postopku in na način, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora, ga tako ni mogoče upoštevati pri odločanju. Res je, da upravni organi nimajo pravice uporabe inštituta exceptio illegalis, vendar to ne preprečuje, da se upravni organi ne bi oprli na argumentacijo pravnih stališč sodišč, kar je v konkretnem primeru tudi storil drugostopenjski organ. Ker tehničnega popravka ni mogoče upoštevati, drugostopenjski organ ugotavlja, da gre za območje z oznako Ct. Dalje drugostopenjski organ ugotavlja, da je, upoštevajoč sodbo Upravnega sodišča IV U 250/2011-13 z dne 4. 9. 2012, v tej zadevi treba presoditi tudi naravo spremembe PUP v letu 2009 (PUP/09). V 6. členu PUP/09 je določeno, da se kartografski del odloka spremeni oz. dopolni: karta razmejitve, merila in pogoji, list. št. 5. Sicer pa se vsebina celotnega PUP/09 nanaša na nezahtevne in enostavne objekte. Po vpogledu v to karto, ki je vpeta v mapo z oznako ZUM, faza končni elaborat sprememb in dopolnitev PUP, september 2009, je ugotoviti, da se območje pod spremembo z oznako M spremeni v območje z oznako Sn. Pri tem v 6. členu PUP/09 ni navedeno, da gre ravno za to karto, saj v tekstu ni navedena njena številka in datum. Tudi sicer iz teksta Odloka PUP/09 ne izhaja niti obseg sprememb, niti točna lokacija, niti režim sprememb, kar bi, kot ugotavlja upravno sodišče, moral določiti tekstualni del, ki pa je v uradno objavljeni spremembi PUP v Uradnem listu RS, št. 72/2009, izpadel. Tako grafični kot tekstualni del morata biti usklajena. Objavljena v Uradnem listu in s tem veljavna pa se potrjuje samo sprememba grafičnega načrta, ki pa v tekstualnem delu tega PUP nima nobene pravne podlage. Grafični prikaz le na grafičen način ponazori situacijo iz prostorskega izvedbenega akta, zaradi česar mora biti v skladu s pogoji, določenimi v besedilu akta. Ker je obravnavano območje zgolj grafično spremenjeno brez opredeljenega obsega spremembe v tekstualnem delu, zgolj grafike ni mogoče vzeti kot pravno podlago za izdajo dovoljenja. Zato drugostopenjski organ meni, da gre za območje Ct, kot to zatrjuje investitor in kar je upošteval tudi prvostopenjski organ pri izdaji napadenega gradbenega dovoljenja. Po presoji drugostopenjskega organa je tako prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je upošteval lego obeh zemljišč v območju Ct. Pravilno je ugotovil tudi, da so za izdajo predmetnega dovoljenja izpolnjeni predpisani pogoji PUP. Pri tem je navedel pravilne razloge, na katere se drugostopenjski organ v celoti sklicuje. Predvideni objekt je po svoji legi, namembnosti, oblikovanju, faktorju zazidanosti itd. skladen s pogoji, ki jih določa prostorski akt. Izpodbijano dovoljenje je bilo tako pravilno izdano ob upoštevanju pogojev, kot jih določa 66. člen ZGO-1. Dovoljenje je bilo izdano v pravilno izvedenem postopku, v katerem so imele vse prizadete stranke možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Okoliščina, da po dopolnitvi projekta ni bila opravljena ustna obravnava, kot to navajajo pritožniki, ne pomeni kršitve pravil postopka, saj je šlo za takšne dopolnitve, ki vsebinsko na predvideni objekt niso vplivale in se s tem projekt ni spremenil. Tožnika v obširni tožbi navajata, da ne nasprotujeta gradnji v skladu (pripomba sodišča: s predpisi) na sosednji parceli, nasprotujeta pa vsaki gradnji, ki nasprotuje pozitivnim predpisom. Mestna občina Slovenj Gradec je dne 27. 6. 2002 sprejela Odlok o PUP. V 7. členu tega Odloka so določena posamezna območja kot npr. območja Ct (centralna dejavnost - trgovina), Sn (stanovanja nižje gostote) itd. Nepremičnine tožnikov in sporna lokacija 35-stanovanjskega bloka so bile urejene v območju Sn. Mestna občina Slovenj Gradec je dne 10. 10. 2002 sprejela redakcijske popravke Odloka o PUP in hkrati objavila njegovo prečiščeno besedilo. V tako objavljenem prečiščenem besedilu je določbi 7. člena Odloka o PUP dodala drugi odstavek, katerega vsebino tudi navajata, s katerim sta bili nepremičnini investitorja uvrščeni v cono Ct. Na vprašanje, ali je Mestna občina Slovenj Gradec z dodanim drugim odstavkom 7. člena Odloka o PUP sprejela zgolj redakcijske popravke, ali pa je šlo za vsebinsko spremembo, je odgovor podalo Ustavno sodišče v odločbi U-I-175/03-9 z dne 7. 4. 2005. Ustavno sodišče je v predmetni zadevi zavzelo stališče, da bi šlo za redakcijske popravke lahko le v primeru, če gre za popravljanje očitnih pomot tehnične narave, za kar pa v konkretni zadevi ne gre. Navedlo je tudi, da redakcijski popravki niso bili sprejeti po postopku, predpisanem za njegov sprejem in zato je drugi odstavek 7. člena Odloka o PUP razveljavilo. Ker razveljavitev redakcijskega popravka učinkuje za naprej od naslednjega dne po objavi ustavnega sodišča o razveljavitvi, je iz tega zaključiti, da sta se sporni parceli za čas objave Odloka o PUP od 10. 10. 2002 do objave ustavne odločbe v Uradnem listu formalno pravno nahajali v območju urejanja Ct, z objavo te ustavne odločbe v Uradnem listu pa se parceli pobudnice C.C. ponovno nahajata v coni Sn. Tožena stranka v obeh primerih izdaje gradbenega dovoljenja ni podala utemeljene razlage, ali se sporni parceli investitorja nahajata v območju Ct ali Sn. Po mnenju tožnikov se obe zemljišči nahajata v območju namenske rabe Sn. Navajata predpise, po katerih je bila tožena stranka v konkretnem primeru izdaje gradbenega dovoljenja dolžna ravnati, med drugim bi morala upoštevati Tehnični popravek PUP za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 72/2009), z oznako podrobnejše namenske rabe Sn. Predmetno območje je pred tem urejal ZN Planota Legen, ki je bil ukinjen z Odlokom, objavljenim v Uradnem listu RS št. 62/2000, ki pa je v veljavi zadržal prostorska akta ZN Obrtna cona Legen in ZN Planota Legen. Odlok o PUP je bil sprejet v času veljavnosti ZUN. V prvem odstavku 82. člena ZUN je določeno, da se zazidalni načrti, sprejeti še po določbah Zakona o urbanističnem planiranju (ZUPl), lahko uporabljajo do sprejetja prostorskih izvedbenih aktov po določbah tega zakona, v kolikor niso v nasprotju s prostorskimi sestavinami občinskega srednjeročnega družbenega plana, sprejetega v skladu z Zakonom o urejanju prostora. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da ob sprejetju srednjeročnega družbenega plana občinski svet z Odlokom ugotovi, katere sestavine zazidalnih načrtov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom. Ker se to nanaša tudi na obravnavani zazidalni načrt, to pomeni, da se ta zazidalni načrt lahko spreminja in dopolnjuje samo na način kot to določa ZUN. Iz določb 43. člena ZUN izhaja, da se ta določba lahko uporablja le za prostorske izvedbene akte iz 21. člena ZUN, torej za prostorske izvedbene načrte in prostorske ureditvene pogoje, ne pa za zazidalne načrte, sprejete še na podlagi prejšnjega ZUPl iz leta 1967. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec, pa je v tretjem odstavku 6. člena predpisal, da se s PUP ne ureja območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov, kar zazidalni načrt Legen je. Pri ponovnem odločanju je prvostopenjski organ predvsem upošteval tiste napotke drugostopenjskega organa, ki se nanašajo na uporabo materialnega predpisa, kar po mnenju tožnikov predstavlja nedovoljen poseg v samostojno delo upravnega organa, saj ne pomeni zgolj usmeritev in navodil za splošno usmerjenje strokovnega dela, temveč hkrati predstavlja tudi indirektno mešanje izvršne najvišje državne oblasti z zakonodajno (občinsko oblast). V obrazložitvi svoje odločitve je ministrstvo navedlo, da je sporno v katerem območju urejanja ležita zemljišči s parc. št. 106/9 in 107/2, k.o. … in posledično kakšen režim je določen za to območje. Tako drugostopenjski organ ugotavlja, da prvostopenjski organ v prvi izpodbijani odločbi ugotavlja, da gre za območje Sn. To območje naj bi bilo po ugotovitvi drugostopenjskega organa določeno s tehničnim popravkom PUP. V konkretnem primeru pa je drugostopenjski organ v obrazložitvi naložil prvostopenjskemu organu, da v ponovnem postopku uporabi določilo Ct in ne Sn, napotilo na uporabo napačnega materialnega predpisa pa pomeni kršitev načela zakonitosti pri odločanju v upravni zadevi, ki neposredno vpliva na vsebino izdane odločbe. Tožnikoma v ponovljenem postopku tudi ni bila dana možnost za izjasnitev o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, saj v ponovnem postopku ni bila opravljena ustna obravnava. Oba upravna organa se v svojih odločbah tudi neutemeljeno sklicujeta na sodbe Ustavnega sodišča U-I-175/03 in U-I-187/09, kjer naj bi bilo ugotovljeno, da postopek sprejema sprememb ni v skladu s predpisano zakonodajo in posledično tudi veljavnost spornega tehničnega popravka. Ustavno sodišče je s svojo sodbo U-I-187/09 pobudo investitorja družbe A. d.o.o. za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti tehničnega popravka Odloka o PUP zavrglo, s sodbo U-I-175/03 pa je razveljavilo drugi odstavek 7. člena Odloka o PUP. Tudi izdelovalec v upravnem spisu podanega strokovnega mnenja D. d.o.o. iz Ljubljane, ki je sodeloval pri izdelavi prostorsko ureditvenih pogojev za območje urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec, je v svojem strokovnem mnenju o skladnosti projekta v zvezi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja poudaril, da je z obravnavanim PGD načrtovan večstanovanjski objekt s 35 stanovanji, ki je po višini PGD P+2 in ne P+1+M in da 2 % naklona strehe v PGD ni mogoče obravnavati kot poševno streho za mansardo, ampak je to ravna streha. PGD ima dva nadstropja in mansardo in je zato v nasprotju s PUP za območje SN. Obravnavani PGD spreminja urbanistično organizacijo celotnega naselja in ga spreminja v večstanovanjsko, tega pa veljavni PUP ne dopušča. Predloženi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja Vila Bellevue Slovenj Gradec torej ne izpolnjuje enega od bistvenih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, to je skladnosti projekta s prostorskim aktom po 1. točki prvega odstavka 66. člena ZGO-1. Tožnika menita, da tehnični popravek zgolj deklaratorno v skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-175/03-9 ugotavlja neskladja pri določitvi namembnosti zazidanega območja glede na pretežno rabo na 9. parcelah, vse k.o. …, ki jih tudi navajata in glede na opredelitev pretežne namenske rabe hierarhično nadrejenega akta z nižjim, ležijo te parcele, med njimi tudi parceli investitorja, v območju Sn in ne Ct. Tudi iz lokacijske informacije za gradnjo objektov z dne 29. 10. 2008 in 24. 9. 2009 izhaja, da sta zemljišči razvrščeni v namensko rabo Sn, pri čemer je po njunem mnenju lokacijska informacija merodajna za gradnjo objektov. Glede na navedeno tožnika sodišču predlagata, da njuni tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt – gradbeno dovoljenje z dne 15. 3. 2011 odpravi.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in zakonit, iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjski in drugostopenjski odločbi in se sodišče, v izogib ponavljanju, nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: Predmet odločanja v tem upravnem sporu je dne 15. 3. 2011 investitorju in sicer družbi A. d.o.o. izdano gradbeno dovoljenje za odstranitev obstoječega poslovnega objekta, imenovanega Bellevue, stoječega na zemljišču s parc. št. 106/8 k.o. … in gradnjo novega samostojnega večstanovanjskega objekta, imenovanega Vila Bellevue, na zemljiščih s parc. št. 106/8 in 107/2 k.o. …. To gradbeno dovoljenje je bilo potrjeno z odločbo drugostopenjskega organa z dne 11. 10. 2012, s katero je bila pritožba tožnikov zavrnjena. Kot izhaja iz zgoraj navedenega, je v predmetni zadevi sporno območje, v katerem območju glede na določbe Odloka o PUP ležita investitorjevi parceli. Iz ugotovitev prvostopenjskega in drugostopenjskega organa izhaja, da navedeni zemljišči ležita v območju Ct – območje centralnih dejavnosti, medtem ko tožnika trdita, da ležita v območju Sn – stanovanjsko območje nižje gostote.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je drugostopenjski organ z odločbo z dne 5. 10. 2011 odpravil dne 15. 3. 2011 izdano gradbeno dovoljenje v delu, ki se nanaša na novogradnjo večstanovanjskega objekta Vila Bellevue in v tem obsegu zahtevek investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnil. Zoper takšno odločitev je investitor vložil tožbo v upravnem sporu, ki jo je obravnavalo Upravno sodišče RS, Oddelek v Celju in s sodbo IV U 250/2011-13 z dne 4. 9. 2012 odločbo Ministrstva za okolja in prostor z dne 5. 10. 2011 odpravilo in zadevo vrnilo drugostopenjskemu organu v ponoven postopek. V ponovljenem postopku je drugostopenjski organ pritožbo tožnikov (in Mestne občine Slovenj Gradec) zavrnil in potrdil izpodbijano gradbeno dovoljenje. Iz obrazložitve citirane sodbe sodišča izhaja, da je obseg spremembe in dopolnitve Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec, določen v 3. členu tekstualnega dela osnutka tega Odloka, ki je del uradnega končnega elaborata (mapa ZUN, faza končni elaborat sprememb in dopolnitev PUP, september 2009), prinešen po izdaji drugostopenjske odločbe v prvotnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja toženi stranki, ki pa uradno ni bil objavljen. Grafični del načrta na list. št. 5 uradnega elaborata torej določa lokacijo spremembe, sam obseg predlagane dopolnitve pa bi moral natančno določati tekstualni del, ki pa je v uradno objavljeni spremembi v Uradnem listu RS, št. 72/09, izpadel. Ta dva elementa, to je tekstualni in grafični, pa morata biti usklajena. Iz predloženega uradnega končnega elaborata tako izhaja, da sta bila tako vsebinski, tekstualni del in grafični del podvržena postopku po ZPNačrt, vendar se kot uradno objavljeno v Uradnem listu in s tem veljavno potrjuje samo sprememba grafičnega načrta, ki pa v tekstualnem delu tega PUP nima nobene pravne podlage.

Tudi v tem upravnem sporu se sodišče strinja s stališčem drugostopenjskega organa, da Tehničnega popravka, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 101/2008, ni mogoče upoštevati iz razlogov, kot jih pravilno navaja drugostopenjski organ. Predmetna sprememba ne predstavlja le tehničnega popravka, ampak vsebinsko spremembo, zato gre po vsebini za spremembo predpisa, ki pa mora biti sprejeta na predpisan način.

Sodišče se strinja tudi z nadaljnjim stališčem drugostopenjskega organa, da so, glede na to, da Odlok o spremembah in dopolnitvah PUP, objavljen v Uradnem listu RS, št. 72/2009, v tekstualnem delu ne vsebuje sprememb, še vedno v veljavi določbe tekstualnega dela predhodnega Odloka o PUP. Ker morata biti tako tekstualni, kot grafični del usklajena, torej sprememb grafičnega dela PUP ni mogoče upoštevati. Sodišče se tako strinja z ugotovitvami prvostopenjskega organa, da predmetni zemljišči glede na veljavne določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec, ležita v območju Ct in ne v območju Sn, kot to zatrjujeta tožnika.

Tožnika s tožbenimi navedbami pravilnosti takšne odločitve ne moreta izpodbiti. Kot je zgoraj in v obrazložitvi izpodbijanega prvostopenjskega gradbenega dovoljenja in drugostopenjske odločbe, kar sodišče v izogib ponavljanju povzema, že navedeno, niti Tehnični popravek niti sprememba Odloka o PUP, objavljena v Uradnem listu RS, št. 72/2009, območja, na katerem ležita predmetni zemljišči, nista spremenila iz Ct v Sn. Zato sta upravna organa pravilno presojala ali zahtevek investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjuje pogoje, ki so predpisani za gradnjo na območju Ct. Upravna organa sta ugotovila, da zahtevek investitorja te pogoje izpolnjuje in tega tožnika tudi ne izpodbijata. Zatrjujeta le, da predmetni zemljišči ležita v območju Sn, tej trditvi pa sodišče, glede na obrazloženo, ne pritrjuje. Tožnika zato ne moreta uspeti s svojo razlago Tehničnega popravka, niti ne z navedbo, da bi moral biti uporabljen Tehnični popravek PUP za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 72/2009), z oznako podrobnejše namenske rabe Sn, s čemer je očitno mišljen Odlok o spremembah PUP (Uradni list RS, št. 72/2009), z oznako podrobnejše namenske rabe Sn, kot tudi ne z navedbo glede lokacijske informacije, ki se prvič pojavi v tožbi. Prav tako tožnikoma ni mogoče pritrditi, da jima v ponovljenem postopku ni bila dana možnost, da se izjavita o pravno relevantnih dejstvih, saj sta v postopku sodelovala in predstavila svoje stališče v zvezi s predmetno zadevo ter tudi v tem upravnem sporu ne navajata ničesar, kar bi kazalo na to, da bi bilo potrebno dodatno razjasniti dejansko stanje v upravnem postopku.

Ker je izpodbijani upravni akt tudi po presoji sodišča pravilen in zakonit, je sodišče tožbo tožnikov na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.