Jedro

Sodišče prve stopnje bi v sklepu o domiku moralo navesti tudi razloge za odločitev, da z odredbo ne bo ponovno ugotavljalo vrednosti nepremičnine. Sodišče mora namreč v primeru, ko ne ugodi predlogu dolžniku za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, pojasniti v sklepu o domiku, zakaj meni, da dolžnikov predlog ni utemeljen, saj se le z opredelitvijo oziroma z navedbo razlogov za svojo odločitev, strankam postopka omogoči možnost izpodbijanja odločitve sodišča prve stopnje iz vsebinskih razlogov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne v ponovno odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nadaljnjo odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnikoma lastni 4387/20000 nepremičnin parc. št. 826/2 k.o. X, domaknilo najboljšemu ponudniku V. d.o.o.. Hkrati je odločilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa o izročitvi v zemljiški knjigi pri dolžnikoma solastni nepremičninah odredil izbris vpisanih pravic in bremen, in sicer vknjiženi hipoteki z dne 29. 4. 2009 in 23. 10. 2012 ter izbris zaznambe sklepa o izvršbi z dne 22. 12. 2010. 2. Zoper sklep vlagata pritožbo dolžnika iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata, da se njuni pritožbi ugodi ter se izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje. Razlogi izpodbijanega sklepa imajo le dva stavka, in sicer, da je bila nepremičnina dolžnikov domaknjena najboljšemu ponudniku, zaradi česar je bilo posledično potrebno odločiti tudi o izbrisu bremen, katerih izbris se bo izvršil po pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Vsak pisni odpravek vsake sodne odločbe mora vsebovati preverljive, določne in jasne razloge. V konkretnem primeru sta dolžnika oporekala, da sodišče ne bi smelo izvesti druge javne dražbe, ker sta menila, da za njo še ni bilo pogojev. Dolžnika sta tudi predlagala, da sodišče ponovno pred dražbo odloči o njunem predlogu, izpodbijani sklep pa glede tega nima nobenih razlogov. Zato dolžnika menita, da bi moralo sodišče o njunih ugovorih in predlogih odločiti ter bi morala biti odločitev vsebovana tako v izreku kot v razlogih izpodbijanega sklepa. Sicer pa se pogoji za drugo dražbo 20. 12. 2012 niso iztekli. Dolžnika sta predlagala ponovno ugotovitev vrednosti njunih nepremičnin in sta predlogu priložila cenitev sodno zapriseženega cenilca, ta cenitev pa se bistveno razlikuje od cenitve, ki je bila izdelana za potrebe konkretnega izvršilnega postopka. Dolžnika sta tako zadostila vsem pogojem, ki jih določa četrti odstavek 178. člena ZIZ, na naroku oziroma drugi dražbi pa je sodišče postavilo trditev, da dolžnika v predlogu nista podala navedb in dokazov, ki bi pomenile zadostitev določil iz četrtega odstavka 178. člena ZIZ. Sklep pa glede tega nima nobenih razlogov in tako dolžnika ne moreta vedeti, kaj je sodišče menilo, ko je trdilo, da nista zadostila zakonskim pogojem.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da se dolžnika pritožujeta z edinim ciljem, kako zavlačevati in onemogočiti izvršilni postopek. Na javni dražbi je bila nepremičnina domaknjena najboljšemu ponudniku in je sodišče skladno s tem tudi pravilno izdalo sklep, ki ga napadata dolžnika. V pritožbi dolžnika izpostavljata okoliščine, o katerih je že bilo odločeno in s ponavljanjem enih in istih razlogov poizkušata samo zamegliti dejansko stanje in zavlačevati postopek. Priglasi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. Iz spisa izhaja, da sta dolžnika v zakonskem roku pred opravo druge javne dražbe z dne 20. 12. 2012 podala predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, v tem predlogu sta zatrjevala, da je vrednost nepremičnin, kot je bila ugotovljena v konkretnem postopku prenizka, kot dokaz za svoje trditve pa sta predložila cenitev gradbenega cenilca, s katero sta zatrjevala, da je realna in tržna vrednost njunih nepremičnin bistveno višja od tiste, ki je ugotovljena s pravnomočnim sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Sodišče prve stopnje je o dolžnikovem predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti razpravljalo na naroku 20. 12. 2012 in ugotovilo, da upnik odgovora na ta predlog ni podal, nadalje pa je ugotovilo, da ne bo ponovno ugotavljalo vrednosti predmetnih nepremičnin, ker v vsebini dolžnikovega predloga ni navedb in dokazov, ki bi pomenile zadostitev po četrtem odstavku 178. člena ZIZ.

7. Vendar kot pravilno opozarjata dolžnika v pritožbi, je sklep sodišča prve stopnje obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje bi v sklepu o domiku moralo navesti tudi razloge za odločitev, ki jo je sprejelo že na dražbi dne 20. 12. 2012, da z odredbo ne bo ponovno ugotavljalo vrednosti nepremičnine. Sodišče mora namreč v primeru, ko ne ugodi predlogu dolžniku za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, pojasniti v sklepu o domiku, zakaj meni, da dolžnikov predlog ni utemeljen, saj se le z opredelitvijo oziroma z navedbo razlogov za svojo odločitev, strankam postopka omogoči možnost izpodbijanja odločitve sodišča prve stopnje iz vsebinskih razlogov. Če pa takšnih razlogov v izpodbijanem sklepu ni, je stranka prikrajšana, saj pravzaprav ne ve, zakaj njen predlog ni bil upoštevan oziroma ni utemeljen. Ker pa na to absolutno bistveno kršitev določb postopka pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ne glede na to, ali jo izrecno v pritožbi uveljavljata dolžnika, je bilo že iz tega razloga potrebno pritožbi dolžnikov ugoditi ter sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje po 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8. Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka, se glede ostalih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, ni izjasnjevalo.

9. V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa o domiku nepremičnine dolžnikov novemu kupcu, moralo odločiti oziroma navesti razloge tudi o tem, zakaj sodišče na drugi dražbi 20. 12. 2012 ni z odredbo ponovno ugotavljalo vrednosti dolžnikove nepremičnine in navesti razloge, zakaj predlogu dolžnikov ni ugodilo, saj bo s tem dolžnikoma omogočilo vložiti pravno sredstvo iz vsebinskih razlogov.

10. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo po določbi 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.