Jedro

Kadar je uporaba javnega prevoznega sredstva po okoliščinah primera neprimerna, je izvedenec upravičen do povračila kilometrine za razdaljo po najkrajši poti, od kraja svojega prebivališča (in ne od sedeža sodišča) do kraja, kjer je opravljal ogled.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo sodnemu izvedencu in cenilcu za gradbeno stroko A. A. nagrado v znesku 276,00 EUR in stroške v znesku 56,80 EUR, skupno bruto znesek 332,80 EUR (točka I. izreka). Od tega je obračunalo 8,85 % prispevek za ZPIZ (29,45 EUR) in 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen (1,76 EUR – točka II. izreka). Ugotovilo je, da izvedenec ni zavezanec za DDV (točka III. izreka), odredilo, da se nakazilo odmerjenih zneskov izvede na ustrezne račune iz sredstev brezplačne pravne pomoči po odločbah o BPP za vsako od tožnic do ½ (točka IV. izreka), in sicer na osebni račun izvedenca neto vrednost osebnega prejemka, davke in prispevke pa na ustrezni račun države (točki V. in VI. izreka). Odločilo je še, da se plačilo izvede v roku 20 do 45 dni od pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep vlagata pritožbo tožeči stranki. Uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP(1). Predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Vztrajata pri predlogu za izločitev razpravljajoče sodnice zaradi dvoma v njeno nepristranskost, ki je bil podan že v prvi pritožbi, a ga razpravljajoča sodnica ni upoštevala.

3. V pritožbi izražata svoje nestrinjanje z dokazno oceno in ugotovitvami sodišča, da je izvedenec upravičen do odmerjene nagrade za dopolnilno izvedensko mnenje. Opravljal je enako nalogo kot po sklepu za izdelavo prvega mnenja z dne 20. 6. 2013. Prvotno zastavljene naloge ni opravil v celoti. To je sam pojasnil ob ustnem zaslišanju na glavni obravnavni 2. 12. 2013. Za svoje delo je bil že v celoti plačan z dvema zneskoma (937,05 EUR in 264,20 EUR – skupaj 1.201,25 EUR). Za nedokončano delo ne more biti plačan še enkrat. Ni šlo za dodatno vprašanje. Že prejeta nagrada v višini 1.201,25 EUR je previsoka. Predhodna sklepa nista bila obrazložena. Če bi ju sodišče analiziralo, bi ugotovilo, da mu je že poravnalo vse, kar je opravil. Zahtevnost dela je treba ocenjevati v objektivnem smislu (teža, kompleksnost, zapletenost vprašanj). V obravnavanem primeru ni šlo za zahtevno delo. Dodatne dokumentacije ni bilo. Za materialne stroške zadošča 5 % in ne 15 %. Ponavljata in obširno utemeljujeta, zakaj bi moral zdaj opravljeno delo opraviti že na podlagi prvega sklepa o določitvi izvedenske naloge. Podajata svoj obračun celotnega izvedenskega dela. Znaša 473,00 EUR do največ 657,00 EUR. Stroške ogleda bi morala plačati tožena stranka, ker pritožnicama ni dovolila vstopa v hišo. Kršeno je bilo načelo kontradiktornosti in ustavna pravica do enakega varstva pravic. Ogled je bil opravljen nepravilno. Vsebinsko je izvedeniško mnenje v izračunih in zneskih prepis prvotnih dveh mnenj. Razlika je le v tem, da so podani izračuni še za nadstropje hiše, kar bi moralo biti opravljeno že prvič. Izvedenec ni opravičen do dodatnih zneskov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je po razveljavitvi sklepa z dne 23. 2. 2015 ponovno odločalo o izvedenini za dopolnilno izvedeniško mnenje z dne 30. 1. 2015, ki ga je na podlagi sklepa sodišča z dne 10. 7. 2014 (red. št. 101) opravil izvedenec gradbene stroke A. A. Nagradi za izvedensko delo, naloženo s sklepom z dne 20. 6. 2013 (red. št. 72 spisa) in za ustno podajanje mnenja na obravnavi dne 2. 12. 2013 sta bili odmerjeni s sklepoma z dne 9. 9. 2013 (red. št. 77 spisa) in z dne 12. 6. 2014 (red. št. 95 spisa). Oba sklepa sta pravnomočna. Njune pravilnosti in obrazloženosti v tem postopku pritožbeno sodišče ne presoja več. Tako kot ob razveljavitvi sklepa z dne 23. 2. 2015 (sklep VSL I Cp 1229/2015 z dne 24. 4. 2015) pritožbeno sodišče pojasnjuje pritožnicama, da na njune (ponovljene) pritožbene navedbe o (ne)pravilnosti in neupravičenosti izvedenca do nagrade, odmerjene z navedenima sklepoma, ne bo odgovarjalo.

6. Pritožnici ponavljata predlog za izločitev razpravljajoče sodnice zaradi dvoma o njeni nepristranskosti. Smiselno grajata ponovno odločanje iste sodnice o stvari, češ da sta predlog za njeno izločitev podali že v pritožbi zoper sklep z dne 23. 2. 2015 (za primer, če bi bil razveljavljen). Stranka mora zahtevati izločitev sodnika do konca obravnave pred pristojnim sodiščem. Zahteva mora biti določna in konkretizirana. O njej odloči predsednik sodišča in ne pritožbeno sodišče. Sodnik lahko opravlja nadaljnja procesna dejanja kljub podani zahtevi za izločitev zaradi okoliščin, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (prvi odstavek 74. člena ZPP). Smiselni pritožbeni očitki o procesnih kršitvah so torej neutemeljeni.

7. Predmet presoje je odmera nagrade in stroškov izvedenca za dopolnilno izvedeniško mnenje, ki ga je po sklepu sodišča z dne 10. 7. 2014 opravil k mnenju z dne 19. 8. 2013. Za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja oziroma cenitve se po drugem odstavku 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik)(2) prizna nagrada, če gre za dodatna vprašanja za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku od izvedenca še ni terjalo. Pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni in natančnim razlogom sodišča prve stopnje na strani 3 izpodbijanega sklepa, da je izvedenec v obravnavanem primeru opravil dodatno delo v smislu navedenega pravnega določila. Dodatno je moral na primer izdelati izmero in cenitev vrednosti celotnega objekta in ne zgolj ene etaže, kot mu je bilo naloženo v prvotnem sklepu. Obširno pritožbeno dokazovanje in utemeljevanje nasprotnega, češ da bi moral izvedenec enako delo opraviti že na podlagi prvega sklepa, je neutemeljeno in tudi nerazumljivo. Pritožba namreč sama povzema, katera nova vprašanja so bila izvedencu postavljena (stran 7 pritožbe) in kateri novi izračuni so bili podani v dopolnilnem mnenju (stran 10 pritožbe).

8. Nagrada in stroški so odmerjeni po specificiranem stroškovniku na red. št. 109 spisa. Sodišče je izvedencu upoštevaje materialnopravne določbe Pravilnika priznalo 92,00 EUR za ogled, 138,00 EUR (od zahtevanih 414,00 EUR) za pisno dopolnitev izvedeniškega mnenja, 46,00 EUR za zbiranje dodatne dokumentacije (od zahtevanih 92,00 EUR), 15 % za materialne stroške in 15,40 EUR za kilometrino. Vse navedene postavke so za pritožbo sporne.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odmera pravilna in skladna z materialnopravnimi določili Pravilnika. Sprejeta odločitev je obrazložena z jasnimi, preglednimi in natančnimi razlogi, ki jim pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje in se nanje sklicuje. Zato bo odgovorilo le še na bistvene pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Ponovni ogled je bil izvedencu naložen s sklepom zaradi potrebne nove izmere celotnega objekta. Pravilnost izvedbe ogleda (v navzočnosti ali odsotnosti pritožnic) ni predmet tega postopka. O tem se bo izjasnilo sodišče prve stopnje, ko bo presojalo dokazno vrednost ogleda. Ne glede na to pritožbeno sodišče dodaja, da iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je izvedenec ogled opravil v prisotnosti pooblaščenke tožečih strank. Očitki o kršitvi načela kontradiktornosti in ustavnih pravic pritožnic so zato neutemeljeni. Ogled v trajanju do treh ur, kakršen je bil v obravnavani zadevi, je zahteven. Zanj po pravilnih ugotovitvah sodišča nagrada znaša 92,00 EUR (2. točka prvega odstavka 50. člena Pravilnika).

11. Osnovo za ugotovitev, da je bilo dodatno izvedeniško mnenje opravljeno in s tem za odmero nagrade zanj, je imelo sodišče v izdelanem in predloženem dopolnilnem izvedeniškem mnenju na red. št. 108 spisa. Predmet tega pritožbenega postopka je zgolj odmera nagrade in stroškov izvedenca za opravljeno delo, ne pa tudi vsebina izvedeniškega mnenja, s katero se pritožnici ne strinjata. Tudi o tem bo odločalo sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku, ko bo dokazno ocenjevalo ustreznost in pravilnost mnenja. V tej fazi zadošča njegova ugotovitev, da je izvedenec naloženo delo opravil. To pomeni, da je upravičen do nagrade za opravljeno storitev in mora sodišče o njej odločiti neodvisno od (bodoče) dokazne ocene mnenja.

12. Odmerjena je nagrada za zahtevno delo (138,00 EUR po 2. točki drugega odstavka 51. člena Pravilnika) in ne za izredno zahtevno delo, kot trdi pritožba. Glede na dejanske ugotovitve v točki 4 sklepa o vrsti in kompleksnosti zadeve, ki jim pritožbeno sodišče pritrjuje (izmere in ovrednotenje celotne nepremičnine in vlaganj), je presoja zahtevnosti mnenja pravilna in skladna z merili iz četrtega odstavka 47. člena Pravilnika.

13. Pritožbeni očitki, da izvedenec ni zbiral in preučeval dodatne dokumentacije, so protispisni. Nasprotne pravilne ugotovitve sodišča temeljijo na poročilu izvedenca (točka 1.6. izvedeniškega mnenja na list. št. 277 spisa). Odmera nagrade za to delo je skladna s 1. točko prvega odstavka 49. člena Pravilnika.

14. Priznani višini materialnih stroškov (v višini 15 % od odmerjene nagrade) pritožnica nasprotuje z navedbo, da gre večinoma za navadne črnobele kopije. Pri tem prezre obseg mnenja (43 strani – list. št. 273 do 315), pri čemer so kar na osmih straneh barvne fotografije, in dejstvo, da je bilo izvedensko delo izdelano v petih izvodih (za sodišče in stranke). Ob drugih stroških izvedenca s pripravo mnenja (telefonske in poštne storitve zaradi komuniciranja s sodiščem) so materialni stroški odmerjeni skladno s tretjim odstavkom 45. člena Pravilnika v višini 15 % od odmerjene nagrade. Pritožbeno zavzemanje za znižanje na 5 % je neutemeljeno.

15. Končno pritožba graja še odobreni znesek kilometrine (15,40 EUR) in se zavzema za plačilo vozne karte za vlak (13,00 EUR za relacijo Novo mesto – Ljubljana – Novo mesto). Pri tem prezre podatek o izvedenčevem prebivališču. Izvedenec je upravičen do povračila potnih stroškov za prihod in vrnitev od kraja njegovega prebivališča (in ne od sedeža sodišča) do kraja, kjer opravlja ogled (prvi odstavek 41. člena Pravilnika). Tožnici niti ne trdita, da bi imel izvedenec na razpolago prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi od svojega prebivališča do sedeža sodišča. Ob splošno znanih dejstvih o trajanju vožnje z vlakom iz Novega mesta do Ljubljane in primerjavi višine izdatkov za prevoz z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom (13,00 EUR) z višino kilometrine (15,40 EUR) se izkaže, da je priznanje kilometrine pravilno in skladno s četrtim odstavkom 41. člena Pravilnika. Uporaba javnega prevoznega sredstva je glede na okoliščine primera neprimerna. Zato je izvedenec upravičen do povračila kilometrine za razdaljo po najkrajši poti od kraja svojega prebivališča do kraja, kjer je opravljal ogled.

16. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in pri odločanju ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. točko 366a. člena ZPP).

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembo.

Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami