Jedro

Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagateljica ni zadostila. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagateljica ne more prepustiti vrhovnemu sodišču.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločanje o predlogu za dopustitev revizije, razsodilo, da se zahtevek za ugotovitev dedne pravice tožnice po zapustniku J. M., ... zavrne (II. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških pravdnega postopka (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Sklenilo je, da tožnica ter prva toženka, drugi toženec, četrta in peta toženka sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

3. Tožnica zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga predlog za dopustitev revizije. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Meni, da je v obravnavani zadevi izpolnjen pogoj obstoja čustvene povezanosti med partnerjema, kljub temu da je imel njen partner skrito razmerje z drugo žensko. Uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča v zadevah II Ips 270/2013, II Ips 106/2006 in II Ips 235/2012. Kritizira, da v izpodbijani sodbi niso bili presojani pogoji, ki jih za obstoj zunajzakonske skupnosti zahteva sodna praksa. Niti tožnica niti javnost niso vedeli za skrito razmerje med zapustnikom in N. K., zato gre v sodbi za kršitev načela presoje ex ante. Tožnica je bila v razmerju do zapustnika poštena, zato je izguba dedne pravice ne more zadeti. Sodbama očita tudi diskriminacijo zaradi starosti. Za zapustnika je tožnica v času bolezni od leta 2010 skrbela in mu nudila vso pomoč, poleg oskrbe pa je zapustnik ob njej našel še čustveno oporo, varnost in zaupanje. Očita kršitev 1. in 4. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo. Sodišče spregleda tudi, da sta se tožnica in zapustnik poznala že od leta 1998 ter da sta bila v razmerju že med leti 2005 in 2008. S tožnico sta imela ekonomsko skupnost, gospodinjstvo in čustveno vez, kar sodišče tudi priznava; ne drži pa, da si zapustnik s tožnico ni imel namena ustvariti trajne skupnosti, saj sicer ne bi bival z njo.

4. Predlog ni popoln.

5. Po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP so določene stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije: stranka mora natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. Če se predlagatelj sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti (peti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagateljica ni zadostila. Vloga predlagateljice je po vsebini v bistvu revizija, saj navaja revizijske razloge in jih utemeljuje oziroma bolj našteva kršitve. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagateljica ne more prepustiti vrhovnemu sodišču. Ob tej pomanjkljivosti pa je v predlogu izostala tudi natančna in konkretna navedba okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti.

7. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da predlog tožnice nima vseh sestavin iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, kar je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP narekovalo zavrženje predloga.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic, ki so navedene v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).