Jedro

Upnik zase v pritožbi ne navaja, da bi ravnal tako, kot določa ZIZ. Tudi iz predloga za izvršbo ne izhaja, da bi se skliceval na dogovor o krajevni pristojnosti. Enako ne navaja za dolžnika, da bi v ugovoru uveljavljal dogovorjeno pristojnost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 27. 5. 2020 (1. točka izreka). O zahtevku in stroških bo odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju (2. točka izreka). Postopek se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Celju kot stvarno in krajevno pristojnem sodiščem.

2. Zoper 2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščenki iz razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je dolžnik vložil gradbeno pogodbo št. 12/07/2019 z dne 11. 7. 2019, ki v točki 14.1. v primeru spora določa kot krajevno pristojno sodišče v Ljubljani. Dogovorjena pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani je veljavna, saj je slednje stvarno pristojno za odločanje o zahtevku, prav tako ZPP ne določa izključne krajevne pristojnosti in je mogoče skleniti sporazum.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščenki navaja, da je upnik z ugovorom krajevne nepristojnosti prekludiran, saj bi moral krajevno pristojnost oziroma dogovor označiti že v fazi predloga za izvršbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno ni sporno, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Zato je odločitev v 1. točki izreka pravnomočna. Sporno je ali sta stranki pravilno uveljavljali dogovor o krajevni pristojnosti za primer pravde, kot je zapisan v gradbeni pogodbi št. 12/07/2019 z dne 11. 7. 2019. 6. Drugi odstavek 62. člena ZIZ določa, da sodišče upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma, če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga je priložil. Upnik zase v pritožbi ne navaja, da bi ravnal tako, kot določa ZIZ. Tudi iz predloga za izvršbo z dne 11. 5. 2020 ne izhaja, da bi se skliceval na dogovor o krajevni pristojnosti. Enako ne navaja za dolžnika, da bi v ugovoru uveljavljal dogovorjeno pristojnost. Res je ugovoru priložil gradbeno pogodbo z dogovorom o pristojnosti, vendar tega ni uveljavljal v ugovoru. Zato je sodišče prve stopnje pravilno določilo kot krajevno pristojno sodišče po splošnem pravilu, po sedežu tožene stranke.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

8. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

9. Tudi dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za postopek, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).