Jedro

Z dokaznim predlogom, da se jo zasliši, je tožena stranka želela dokazati svojo trditev, da ji menica ni bila izročena, torej nasprotno od tega, kar je na podlagi ostalih izvedenih dokazov ugotovilo sodišče. Z zavrnitvijo tega dokaznega predloga ji je zato odvzelo možnost, da dokaže nasprotno, kar je nedopustno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi, ki ga je 18. 2. 2014 izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani pod opr. št. VL 18084/2014 ostane v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka. Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki povrniti 1.479,45 EUR pravdnih stroškov s pripadki.

2. Pritožbo vlaga tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da bo sklep o izvršbi v celoti razveljavljen, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške. V bistvenem navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje. Ni upoštevalo, da na zapisniku ni izrecne navedbe o tem, da bi bila menica izročena toženi stranki. V kolikor bi bila takšna trditev tožeče stranke resnična, bi slednja razpolagala z dokumentom, ki bi izročitev menice dokazovala. Ker gre za vrednostni papir, tožeča stranka o tem gotovo vodi evidenco, pa njene izdaje ni dokazovala z nobenim dokazom, razen s trditvijo, da menice nima, ker jo je izročila. Sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem upravičeno odsotne tožene stranke in te zavrnitve predlaganega dokaza tudi ni obrazložilo. Sodbe ni mogoče preizkusiti, saj so v njej navedeni razlogi o odločilnih dejstvih v nasprotju z listinskimi in drugimi dokazi v spisu oziroma jih sploh ni.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnica s trditvijo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo z njene stani predlaganega dokaza z zaslišanjem stranke in da zavrnitve tudi ni obrazložilo, zatrjuje kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zatrjevana kršitev pravočasno uveljavljena (286b člen ZPP). Sodišče prve stopnje je sicer ta dokazni predlog zavrnilo na naroku dne 3. 10. 2014, vendar pa pritožnik (niti njegova pooblaščenka) na ta narok nista pristopila. Ker pritožnik ni bil vabljen z vabilom na zaslišanje, je kljub odsotnosti lahko pričakoval, da tega dne obravnava ne bo končana. Mogoče je zato zaključiti, da kršitve brez svoje krivde ni mogel uveljavljati prej.

6. Pravica stranke do sodelovanja v postopku, ki jo varuje 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP, je pravica, ki zajema tudi pravice, ki jih ima stranka v dokaznem postopku in sega tudi na ustavno raven (kot vidik enakega varstva pravic oziroma pravice do poštenega sojenja, člen 22 Ustave). Med drugim mora biti, da je ta pravica spoštovana, stranki načelno zagotovljena tudi pravica do izvedbe predlaganih dokazov, ki pa ni neomejena. Sodišče dokazni predlog lahko zavrne, če ima zato sprejemljive in ustavno dopustne razloge. Sodišče tako lahko na podlagi drugega odstavka 287. člena ZPP zavrne predlagani dokaz, če je nepotreben, ker je dejstvo dokazano (ne pa tudi obratno: če je glavni dokaz uspel, bo dokaznemu predlogu za nasprotni dokaz moralo ugoditi), nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga z njim dokazovali ni pravno odločilno, ali pa gre za dokaz, ki je za ugotovitev določenega dejstva popolnoma neprimeren.(1) Zavrnitev dokaznega predloga mora sodišče tudi ustrezno obrazložiti.(2)

7. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje dokaz z zaslišanjem tožene stranke (oziroma njenega zakonitega zastopnika) zavrnilo z obrazložitvijo, da je neutemeljen. Kaj je s tem mislilo, ni povsem jasno. Že s tem je zato prekršilo obveznost, ki za sodišče izhaja iz 22. člena Ustave (in drugega odstavka 287. člena ZPP) da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, saj stranka v nasprotnem primeru ne ve, zakaj je sodišče ravnalo tako kot je.

8. V kolikor je z „neutemeljenostjo“ imelo v mislih njegovo nepotrebnost (na to je mogoče sklepati iz razlogov, ki jih je navedlo na naroku) in je torej ta dokazni predlog zavrnilo, ker je menilo, da je izročitev menice toženi stranki dokazana z drugimi izvedenimi dokazi, predvsem z zapisnikom o prevzemu izvršenih del, takšen razlog v konkretnem primeru ne more opravičiti njegove zavrnitve.

9. Z dokaznim predlogom, da se jo zasliši, je tožena stranka želela dokazati svojo trditev, da ji menica ni bila izročena, torej nasprotno od tega, kar je na podlagi ostalih izvedenih dokazov ugotovilo sodišče. Z zavrnitvijo tega dokaznega predloga ji je torej odvzelo možnost, da dokaže nasprotno, kar pa je nedopustno.

10. Tega dokaznega predloga sodišče prve stopnje ne bi smelo zavrniti niti v primeru, da je z „neutemeljenostjo“ hotelo povedati, da predlagani dokaz ne bi v ničemer vplival na odločitev, saj gre v tem primeru za nedopustno (vnaprejšnjo) dokazno oceno.(3) Tako ni dopustno že v naprej negativno oceniti kakovost predlaganega dokaza oziroma stranki že v naprej, še preden se jo zasliši, odreči verodostojnost. Da bi sodišče prve stopnje k zavrnitvi dokaznega predloga vodili kakšni drugi razlogi, iz sodbe ni razvidno.

11. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato, ob upoštevanju 354. člena ZPP, ugodilo in sodbo razveljavilo. Zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri takšni odločitvi je poleg narave kršitve upoštevalo tudi pravico strank do pritožbe. Dejanskih ugotovitev pritožbenega sodišča namreč v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ni več mogoče izpodbijati.

12. Ker je pritožbeno sodišče vloženi pritožbi ugodilo že iz zgoraj navedenih razlogov, se glede ostalih pritožbenih očitkov ne izjavlja, ker to ni potrebno.

13. Ker je pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje glede glavne stvari razveljavilo, je bilo posledično potrebno razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje. Istočasno je odločilo, da se tudi odločanje o priglašenih pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo, ki jo bo sprejelo prvo sodišče (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 94/206, II Ip 197/2007, II Ips 588/2007 ter teorijo: J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Druga knjiga, stran 357 in 358. (2) Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up 90/98 z dne 10. 10. 2000, sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 368/2004. (3) Glej sklep Ustavnega sodišča RS, št. Up 420/00 z dne 21. 5. 2002.