Jedro

Iz izpodbijane odločbe in podatkov v spisu izhaja, da je tožena stranka o istovrstni prošnji tožnika z dne 6. 10. 2014 že odločila z odločbo Bpp 2494/2014 z dne 7. 11. 2014. Tudi tožnik omenja to prvo zavrnitev prošnje v njegovi tožbi, kar kaže na to, da je ta dejstva tožena stranka pravilno ugotovila. To pomeni, da je tožena stranka z izpodbijanim sklepom tožniku prošnjo zavrgla, ker organ ne more še drugič odločati o isti prošnji tožnika.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim aktom je tožena stranka odločila, da se zavrže nova prošnja prosilca A.A. z dne 13. 11. 2014 za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu I K 40699/2014, zaradi kaznivega dejanja tatvine po drugem in prvem odstavku 204. člena KZ-1. V obrazložitvi akta je navedeno, da je organ po vpogledu listin spisa Bpp 2494/2014 ugotovil, da je prosilec predhodno že 6. 10. 2014 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu I K 40699/2014, zaradi kaznivega dejanja tatvine po drugem in prvem odstavku 204. člena KZ-1, vendar je bila njegova prošnja z odločbo Bpp 2494/2014 z dne 7. 11. 2014 zavrnjena. Glede na navedeno in v skladu z zakonskimi določili pristojni organ za BPP zaključuje, da gre za prošnjo prosilca, o kateri je že bilo vsebinsko odločeno, saj je bila njegova prošnja zavrnjena, zato je njegovo novo prošnjo na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi s 129. členom ZUP kot nedovoljeno zavrgel. V tožbi tožnik pravi, da je dobil obtožni predlog, nakar je ta obtožni predlog skupaj s prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči poslal na BPP. Že takrat je bila prošnja zavrnjena. Potem je dobil poziv za glavno obravnavo v Novem mestu in je ponovno poslal na BPP in so tudi takrat zavrnili prošnjo. Ni mu jasno zakaj, saj mu pripada pomoč brezplačnega odvetnika. Zato prosi, da sodišče ukrepa ter da mu zagotovi zagovornika po uradni dolžnosti. Prosi, če lahko zadevo opr. št. Bpp 2813/2014 sodišče izpodbije ter mu zagotovi zastopnika, ki mu po uradni dolžnosti tudi pripada. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožba ni utemeljena.

Po določilu 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Sodišče ugotavlja, da v tem postopku lahko sledi utemeljitvi tožene stranke, kajti tožnik v tožbi ne uveljavlja, da bi tožena stranka zmotno ugotovila, da je bilo o istovrstnem zahtevku oziroma prošnji tožnika, ki je predmet tega spora, že odločeno. Iz izpodbijane odločbe in podatkov v spisu izhaja, da je tožena stranka o istovrstni prošnji tožnika z dne 6. 10. 2014 že odločila z odločbo Bpp 2494/2014 z dne 7. 11. 2014. Tudi tožnik omenja to prvo zavrnitev prošnje v njegovi tožbi, kar kaže na to, da je ta dejstva tožena stranka pravilno ugotovila. To pomeni, da tožena stranka z izpodbijanim sklepom ni odločala o vsebini prošnje tožnika, ali mu gre zagovornik po uradni dolžnosti, ali mu ne gre, ampak je tožniku prošnjo zavrgla, ker organ ne more še drugič odločati o isti prošnji tožnika (4. točka 1. odstavka 129. člena ZUP). Iz obrazložitve izpodbijanega akta sicer ni razvidno, ali je odločba v zadevi Bpp 2494/2014 že postala pravnomočna, vendar pa organ novo prošnjo zavrže tudi, če je bila prva prošnja zavrnjena in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Tožnik pa ne zatrjuje, da sta se dejansko stanje ali pravna podlaga spremenila, v obeh primerih pa iz prošenj izhaja, da je v upravnem postopku uveljavljal „pomoč pri zastopanju na sodišču“. Tožnik z obravnavano tožbo tudi ni izpodbijal odločbe tožene stranke Bpp 2494/2014 z dne 7. 11. 2014, zato je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1). Tožnik je že po samem Zakonu o sodnih taksah oproščen plačila sodnih taks, zato sodišče o prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ni posebej odločalo v izreku sodbe.