Jedro

Pritožba, ki jo je vložila stranka sama, naknadno pa je vsebinsko enako vlogo pooblaščenka, ki ima opravljen pravniški državni izpit, opremila s svojim imenom in podpisom, se kot nedovoljena zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožničino tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 23. 6. 2009. Zoper izpodbijani sklep, ki je bil tožnici vročen 21. 8. 2009, je tožnica dne 3. 9. 2009 po pošti priporočeno vložila pritožbo po svojem zakonitem zastopniku. Dne 7. 9. 2009 pa je priporočeno po pošti vložila po vsebini enako pritožbo po pooblaščenki. Tej pritožbi je priložila kopijo potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu pooblaščenke in pooblastilo zakonitega zastopnika.

2. Pritožba ni dovoljena.

3. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 lahko dejanja v postopku s pritožbo opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi, št. U-I-69/2007 z dne 4. 12. 2008, ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Ta pa v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primeru, če ima opravljen pravniški državni izpit. 4. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena, če jo vloži oseba, ki ni imela te pravice. Ker je pritožnica vložila pritožbo po zakonitem zastopniku, ki ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je pritožbo, ki jo vloži stranka, ki je pravna oseba, po svojem zakonitem zastopniku, pri presoji postulacijske sposobnosti treba šteti za pritožbo stranke. Niti ZUS-1 niti ZPP ne določa, da bi bilo pomanjkanje postulacijske sposobnosti v pritožbenem postopku mogoče odpraviti, kakor to določa glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk: sposobnosti biti stranka (prvi odstavek 81. člena ZPP), procesne sposobnosti (drugi odstavek 81. člena ZPP) in omejitev pri izbiri pooblaščenca (88. člen ZPP). Poleg tega, da zakon (prim. 336. člen ZPP) ne določa te možnosti, pa je odprava podane pomanjkljivosti v primerih, kot je obravnavani, tudi pojmovno nemogoča. Pritožbe, ki jo je vložila stranka sama, namreč ob enaki vsebini vloge (prim. sklep III Ips 139/2006 z dne 23. 1. 2007) ni mogoče "spremeniti" v pritožbo, sestavljeno po odvetniku oziroma pooblaščenki, ki ima pravniški državni izpit. V obravnavanem primeru je pooblaščenka s pravniškim državnim izpitom dne 16. 9 2009 vloženo pritožbo stranke le opremila s svojim imenom in podpisom, vendar je vsebinsko to še vedno ostala pritožba, kot jo je vložila stranka sama, zato je po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče upoštevati kot samostojno, po pooblaščenki vloženo pritožbo.

6. Ker je bila po navedenem pritožba vložena po osebi, ki te pravice nima, jo je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.