Jedro

Spremenjene okoliščine morajo biti bistvene oziroma na strani preživninskih zavezancev ali preživninskih upravičencev posebej kvalificirane kot takšne, ki odločilno vplivajo na materialne zmožnosti preživninskih zavezancev ali na obseg preživninski potreb preživninskih upravičencev. V prvi fazi sodišče ugotavlja, ali je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki so bistvene, kot jih navaja tožeča stranka, če teh ne ugotovi, tožbeni zahtevek zavrne.

Kreditna obveznost tožnika v zvezi s stanovanjskim kreditom se je povečala, ker je tožnik izplačal zakoniti zastopnici vrednost njenega solastniškega deleža na stanovanju in s tem postal izključni lastnik stanovanja. Že iz teh razlogov kreditne obveznosti ni moč upoštevati pri zmanjšanju tožnikove preživninske obveznosti, s tem, da tudi sodna praksa kreditne obveznosti preživninskega zavezanca ne upošteva pri presoji njegovih preživninskih zmožnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se preživnina, ki je bila določena s sodno poravnavo, ki je bila potrjena s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 107/2017 z dne 22. 11. 2017, zniža tako, da je tožnik od dneva vložitve tožbe dalje dolžan plačevati mld. toženki preživnino v višini 170,00 EUR mesečno do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, vse do prve uskladitve preživnin z valorizacijskim obvestilom pristojnega centra za socialno delo, odtlej dalje pa v valorizirani višini, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakomesečnega preživninskega obroka v plačilo do dejansko opravljenega plačila (I). Tožniku je sodišče še naložilo, da je dolžan plačati toženki pravdne stroške v višini 808,39 EUR v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (II).

2. Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da so spremembe v zmožnostih plačevanja preživnine bistvena okoliščina, na podlagi katere bi sodišče prve stopnje moralo znižati tožnikovo preživninsko obveznost. Sodišče je pravilno ugotovilo, da so se povečale tožnikove kreditne obveznosti, potem ko sta tožnik in zakonita zastopnica toženke1 razdelila skupno premoženje, kar je podlaga za znižanje tožnikove preživninske obveznosti. Sodišče je zmotno ugotovilo, da so se tožnikovi dohodki v vmesnem času zvišali za 15,78 %, dohodki zakonite zastopnice pa za 10,18 %. Tožnikova povprečna plača za zadnje tri mesece je bila 1.029,72 EUR in ne 1.064,00 EUR, kot je ugotovilo sodišče, ta številka pa tudi ne predstavlja realnega zvišanja dohodkov. Tožnik je imel v aprilu in maju 2019 nekoliko višjo plačo, kar je posledica njegovega dobrega rezultata v predhodnem trimesečju. Tožnik ne more zagotoviti stalnega dobrega prometa, saj višina njegove plače ni odvisna le od njega, marveč tudi od trga. Tožnik je v predhodnem trimesečju od januarja do marca 2019 v povprečju prejemal plačo v višini 930,00 EUR, v obdobju pred tem pa je bila njegova plača v povprečju 802,06 EUR. Povprečna tožnikova neto plača v zadnjih šestih mesecih je bila 960,36 EUR. Ob upoštevanju mesečne pokojnine v višini 384,79 EUR, se njegov dohodek ni zvišal za toliko, kot je to ugotovilo sodišče. Preživnina v višini 270,00 EUR mesečno, kot je bila določena v poravnavi, je zelo visoka in je tožnik ne more plačevati. Nepravilna je tudi odločitev glede stroškov postopka. Sodišče je neutemeljeno priznalo toženki stroške dveh dopisov, za pregled sodnega spisa in za končno poročilo stranki.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno je uporabilo materialno pravo ter pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje.

5. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo povprečno plačo, ki jo (je) prejema(l) tožnik. Iz podatkov Finančne uprave RS izhaja, da je tožnik maja 2019 prejel 1.077,17 EUR, junija 2019 1.072,87 EUR in julija 1.041,97 EUR, kar je 1.064,00 EUR, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje.2 Tožnik je izpovedal, da je trg nasičen, vendar če si priden, je mogoče doseči dohodke, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, zato so tudi iz tega razloga neutemeljene pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje pri ugotavljanju tožnikove povprečne plače moralo upoštevati obdobje pred vložitvijo tožbe. Treba je še upoštevati, da je tožnik enako kot toženka prejel maja 2019 še regres v višini 1.200,00 EUR, mesečno pa je v povprečju prejel tudi invalidsko pokojnino v višini 384,79 EUR. Skupni mesečni prihodki tožnika so tako 1.465,99 EUR. Glede na višino mesečnih prihodkov so neutemeljene tožnikove pritožbene navedbe, da ne zmore plačevati mesečne preživninske obveznosti v višini 270,00 EUR, kot je bila določena s sodno poravnavo. Primerjava dohodkov tožnika in zakonite zastopnice pa pokaže, da se je tožnikova mesečna plača glede na čas sklenitve sodne poravnave zvišala za 15,78 %, mesečna plača zakonite zastopnice pa za 10,18 %.

6. Kreditna obveznost tožnika v zvezi s stanovanjskim kreditom se je povečala za 87,00 EUR,3 ker je tožnik izplačal zakoniti zastopnici vrednost njenega solastniškega deleža na stanovanju in s tem postal izključni lastnik stanovanja. Že iz teh razlogov te kreditne obveznosti ni moč upoštevati pri zmanjšanju tožnikove preživninske obveznosti, s tem, da tudi sodna praksa4 kreditne obveznosti preživninskega zavezanca ne upošteva pri presoji njegovih preživninskih zmožnosti. Nobenega dvoma tudi ni, da ni moč upoštevati tožnikove kreditne obveznosti, ki jo ima pri banki A., d.d., saj je bil kredit porabljen za obnovo stanovanja in za obnovo strehe očetove hiše. 7. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da so mesečne preživninske potrebe toženke ostale enake kot v času sodne poravnave, česar pritožba tudi ne izpodbija.

8. Iz teh razlogov je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik ni izkazal spremenjenih okoliščin, ki bi bile bistvene in zaradi katerih bi bilo treba njegovo preživninsko obveznost znižati.

9. Pritožbeno sodišče se v zvezi s pravilno uporabo materialnega prava (znova) sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 333/2015, v kateri je Vrhovno sodišče pojasnilo, da je razlog (pogoj) za spremembo preživnine sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Če spremenjenih potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca sodišče ne ugotovi, ne more spremeniti preživnine ne glede na to, da ta morebiti ni ustrezna in ne krije vseh potreb preživninskega upravičenca.5 Po ugotovitvi spremenjenih potreb upravičenca ali/in zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; v nadaljevanju ZZZDR), mora sodišče spremeniti višino preživnine glede na (spremenjene) potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). Pregled sodne prakse kaže, da se pravzaprav v vseh odločbah pri spremembi preživnine poudarja „dvofaznost postopka“: najprej mora sodišče ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere (ali glede več) od za določitev preživnine odločilne dejanske okoliščine (potrebe otroka, preživninske možnosti matere in preživninske možnosti očeta) prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 132. členu ZZZDR, nato pa mora sodišče ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine tako, da z oceno njihovega pomena uporabi ustrezni pravni standard iz 129. člena ZZZDR, to pa je preživnina v skladu s potrebami upravičenca in zmožnostmi preživninskega zavezanca. Ob ugotovljenih spremenjenih okoliščinah je torej treba znova presoditi o višini preživninskega prispevka v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami.

10. Spremenjene okoliščine morajo biti bistvene oziroma na strani preživninskih zavezancev ali preživninskih upravičencev posebej kvalificirane kot takšne, ki odločilno vplivajo na materialne zmožnosti preživninskih zavezancev ali na obseg preživninski potreb preživninskih upravičencev. V prvi fazi sodišče ugotavlja, ali je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki so bistvene, kot jih navaja tožeča stranka, če teh ne ugotovi, tožbeni zahtevek zavrne. Ali povedano drugače, šele (in zgolj) če sodišče ugotovi spremenjene okoliščine, se znova ugotavljajo preživninske potrebe otroka in se nato znova presoja višina preživninskega prispevka v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami.

11. Sodišče prve stopnje je utemeljeno priznalo odvetniške stroške za dva dopisa, s katerima sta bili sodišču posredovani izjavi mld. toženke. Tudi pregled spisa je bil potreben, saj je pooblaščenec zakonite zastopnice na ta način pridobil fotokopije listin, ki jih je sodišče prve stopnje pridobilo po uradni dolžnosti, pravilno pa so bili tudi priznani odvetniški stroški toženki za končno poročilo.

12. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi zahtevek tožnika za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek odpadel. 1 V nadaljevanju zakonita zatsopnica. 2 Glej prilogo C1. 3 Kar ne predstavlja bistvenega povečanja tožnikove kreditne obveznosti glede na mesečne dohodke, ki jih prejema. 4 Glej npr. VSRS sodba II Ips 333/2015. 5 Vrhovno sodišče je sicer s sklepom II DoR 540/2019 z dne 7.11.2019 dopustilo revizija glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ob stališču, da je bila prvotno s sodno poravnavo določena preživnina, določena prenizko glede na mesečne potrebe otroka ter premoženjske in pridobitne zmožnosti tožeče stranke kot očeta, preživnino za ml. drugega toženca zvišalo, čeprav je prvostopno sodišče ugotovilo, da se potrebe toženih strank in zmožnosti tožeče stranke niso spremenile.