Jedro

Predlog za nadaljevanje izvršbe, s katerim upnik tekom izvršilnega postopka predlaga le novo izvršilni sredstvo, predstavlja drugo obrazloženo vlogo skladno s Tar. št. 3464 ZOdvT, saj ga po vsebini ne gre enačiti s predlogom za izvršbo, s katerim se izvršilni postopek uvede.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijani točki 2 izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je po upnikovem predlogu proti dolžniku za izterjavo denarne terjatve s sklepom z dne 24. 2. 2011 dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – plačo dolžnika (točka 1 izreka), v točki 2 izreka pa je dolžniku naložilo, da mora upniku v roku 8 dni povrniti 91,27 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi za primer zamude.

Proti sklepu se upnik pravočasno pritožuje. Navaja, da sodišče prve stopnje upniku ni odmerilo nadaljnjih izvršilnih stroškov v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008), ki jih je upnik priglasil v predlogu za nadaljevanje izvršilnega postopka z dne 11. 2. 2011. Meni, da je sodišče pri odmeri izvršilnih stroškov napačno uporabilo ZOdvT in sicer tar. št. 3464. Po mnenju upnika bi moralo za odmero stroškov v zvezi s sestavo tovrstne vloge uporabiti tar. št. 3460, ki jo je v stroškovniku navedel. Upnik poudarja, da je o identičnem primeru odločilo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom opr. št. I Ip 955/2010 z dne 25. 3. 2010 ter predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ovrednotilo enako kot predlog za izvršbo. Predlaga, da pritožbeno sodišče odloči o pritožbi in priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pri odmeri upnikovih stroškov, ki predstavljajo odvetniške stroške za predlog za nadaljevanje izvršilnega postopka z novim izvršilnim sredstvom (po členu 34/III Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ) pravilno uporabilo materialno pravo, to je tar. št. 3464 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008, 35/2009). V podpoglavju 4.6 tarife ZOdvT, kjer so predpisane nagrade, ki nastajajo v postopkih izvršbe in zavarovanja, je po tar. št. 3460 (op. s količnikom 0,3) izrecno opredeljena nagrada za predlog za izvršbo, tar. št. 3464 (op. s količnikom 0,15) pa predpisuje nagrado za druge obrazložene vloge, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na denarno terjatev dolžnika. S predlogom za izvršbo upnika se uvaja izvršilni postopek (primerjaj člen 2/I ZIZ), njegova vsebina pa je zakonsko predpisana (primerjaj člena 40 in 41 ZIZ), medtem ko v predlogu za nadaljevanje izvršbe upnik skladno z določbo člena 34/III ZIZ predlaga le novo izvršilno sredstvo. Ker je vsebina predloga za izvršbo obsežnejša, zato predloga za nadaljevanje izvršbe, s katerim upnik tekom izvršilnega postopka uveljavi procesno pravico, ki jo ima v okviru določbe člena 34/III ZIZ, tudi po vsebini ne gre enačiti s predlogom za izvršbo. Zato je ob obrazloženem sodišče prve stopnje pravilno umestilo predlog za nadaljevanje izvršbe med druge obrazložene vloge v izvršilnem postopku in glede na vsebino predloga (upnik je za uveljavitev denarne terjatve kot novo sredstvo izvršbe predlagal izvršbo na dolžničino plačo), odmerilo nagrado pooblaščenca upnika – odvetnika za to vlogo po tar. št. 3464 ZOdvt. Pritožbenega sodišča pa stališče drugega pritožbenega sodišča, ki ga pritožba ponuja s sklicevanjem na sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Ip 955/2010 z dne 25. 3. 2010, ne veže. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pri odmeri nagrade za vlogo – predlog za nadaljevanje izvršilnega postopka pravilno uporabilo materialno pravo, postopkovnih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni zasledilo, zato je pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (v točki 2 izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (člen 365 točka 2 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).

Ker pritožnik s pritožbo ni bil uspešen, tudi njegovih pritožbenih stroškov za sestavo pritožbe ni šteti med potrebne stroške izvršbe, ki bi jih bilo na podlagi določbe člena 38/V ZIZ naložiti v plačilo dolžniku, zato bo svoje stroške pritožbe upnik moral nositi sam.