Jedro

Samo dejstvo, da je vodja civilnega oddelka v sorodu s tožnico in v svaštvu s predlaganima pričama ne more vplivati na nepristranost razpravljajoče sodnice, saj med njima ni nobenega razmerja nad in podrejenosti.

Izrek

Predlogu za določitev krajevne pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

Obrazložitev

Pred Okrajnim sodiščem v ... je tekel zapuščinski postopek, v katerem je bila tožeča stranka napotena, naj vloži tožbo za ugotovitev neveljavnosti izpodbijane oporoke. To je tudi uresničila pred Okrožnim sodiščem v ..., ki je pristojno za sojenje na podlagi 62. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l RS, št. 26/99-12/03).

Tožena stranka je nato vložila odgovor na tožbo, predlog za izločitev razpravljajoče sodnice in predlog za določitev drugega sodišča. V zadnjem navaja, da je vodja civilnega oddelka na Okrožnem sodišču v ... sodnica N., ki je teta tožnice, žena v postopku predlagane priče V. in svakinja v postopku predlagane priče Z. Predlog ni utemeljen.

Po določilu 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. To določilo je izjema od pravil v ZPP, ki določajo pristojnost sodišč za odločanje v civilnih sporih. Z njim je zakonodajalec omogočil, da najvišje sodišče v državi določi, naj v zadevi postopa sodišče, ki sicer ne bi bilo pristojno, če drugače ni mogoče opraviti postopka, če gre za razloge smotrnosti, ki so izjemni in jih zakonodajalec ni predvidel, ali za druge tehtne razloge. Tožena stranka ni navedla nobenih razlogov smotrnosti, zato očitno uveljavlja druge tehtne razloge.

V 23. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91-24/2003) je med človekovimi pravicami predvidena pravica do sodnega varstva, ki med drugim vsakomur omogoča, da mu sodi nepristransko sodišče. Podobno določilo vsebuje tudi 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Ur.l. RS, št. 33/94 - MP, št.7). Vrhovno sodišče ocenjuje, da samo dejstvo, da je vodja civilnega oddelka v sorodu s tožnico in v svaštvu s predlaganima pričama ne more vplivati na nepristranost razpravljajoče sodnice, saj med njima ni nobenega razmerja nad in podrejenosti. Sodniki so pri svojem delu neodvisni in Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da dejstvo, da se sodniki med seboj poznajo, ne more in ne sme vplivati na njihovo odločanje, ki temelji na ustavi in zakonih. V primeru, da bi bili podani kakšni zadržki, da konkretna sodnica, ki ji je zadeva dodeljena v določanje, ne bi mogla odločati, pa ZPP predvideva možnost izločitve, o kateri bo odločil tisti, ki je pristojen za odločitev v zvezi s predlogom za njeno izločitev.

Glede na to je Vrhovno sodišče Republike Slovenije po 67. členu ZPP ugotovilo, da ni razlogov, da bi ugodilo predlogu tožene stranke in določilo drugo stvarno pristojno sodišče, naj postopa v tej zadevi.