Jedro

Ker vabilo na narok za glavno obravnavo, na katerem je sodišče prve stopnje izvajalo dokaze in glavno obravnavo zaključilo, tožnici ni bilo vročeno, je podana bistvena kršitev določb postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Tožnici je bila namreč odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (2. in 3. točka izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje: 1./ razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili 25.3.1989 pred matičnim uradom v L...; 2./ mladoletno hčer pravdnih strank A., rojeno 23.4.1991, zaupalo v varstvo, vzgojo in preživljanje očetu (tožencu) in 3./ odločilo, da je mati (tožnica) dolžna za preživljanje svoje hčere plačevati preživnino v znesku 30.000,00 SIT mesečno od 1.1.2000 dalje na roke toženca; do pravnomočnosti zapadle obroke v 15 dneh, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec; v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega zapadlega obroka do plačila. Zoper takšno sodbo se pravočasno pritožuje tožnica, ki poudarja, da ni prejela vabila na narok za glavno obravnavo dne 6.11.2000. Ne zna pojasniti, kdo je podpisal vabilo, sama pa ga ni. Če bi za obravnavo vedela, bi se je udeležila. Četudi je bila morda vročitev formalno pravilno opravljena, ostaja dejstvo, da pritožnica o njej ni bila obveščena in v tem delu prihaja do bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj tožnici ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Na sodišču bi tožnica zlahka dokazala, da so toženčeve navedbe o njenem življenju in odnosu do hčere neresnične. Preprosto ne drži, da bi imela druge moške, temveč je bila od doma odsotna zaradi izobraževanja, kar je razvidno iz fotokopije indeksa. Da je lahko uspešno opravila izpite, je morala hoditi na predavanja. Poleg službe je bil to edini razlog za odsotnosti od doma. Toženec je bil do tožnice večkrat agresiven, tako da je morala iskati zdravniško pomoč, čeprav se ga je tako bala, da pri zdravniku ni povedala resničnega vzroka poškodb. Ne drži, da bi se s hčerjo od marca 1999 videli le trikrat, saj sta bili poleti leta 1999 štirinajst dni na počitnicah na morju, poleti leta 2000 pa sta hodili na izlete. Tudi sicer sta se večkrat videli. Za rojstni dan ji je pritožnica kupila darili. S tožencem pa so odšli skupaj na pizzo v M.... Ker tožnica vsega navedenega ni mogla povedati na obravnavi, je ostalo dejansko stanje napačno ugotovljeno, hči pa je nezakonito dodeljena tožencu. Pritožnica še poudarja, da se z razvezo strinja, ne strinja pa se z dodelitvijo hčere v varstvo, vzgojo in preživljanje tožencu, zato predlaga, da višje sodišče 2. in 3. točko izreka izpodbijane sodbe razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V skladu z določbo 344. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99), je bila pritožba vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je štelo, da je bilo tožnici vabilo na narok za glavno obravnavo dne 6.11.2000 vročeno 4.11.2000. V spisu se dejansko nahaja podpisana povratnica (pripeta k list. št. 30a), iz katere izhaja, da je bilo tožnici omenjenega dne vročeno pisanje. Vendar je iz rubrike "vsebina", na prednji strani povratnice, razvidno, da je tožnica prejela le fotokopijo odgovora na tožbo. V spisu pa ni nobenega dokaza oz. povratnice, ki bi izkazovala vročitev vabila na glavno obravnavo, ampak le dve kuverti (list. št. 24 in 30), iz katerih je razvidno, da tožnica vabila ni dvignila. Vabilo na narok za glavno obravnavo dne 6.11.2000 torej tožnici, kot utemeljeno opozarja v pritožbi, ni bilo vročeno, tako da ji je bilo onemogočeno obravnavanje na naroku, na katerem je sodišče prve stopnje izvajalo dokaze ter zaključilo glavno obravnavo. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato v skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. in 3. točka izreka) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje, da bo opravilo novo obravnavo.