Jedro

Dejstvo, da je bil zemljiškoknjižni prenos delov parcel, uporabljenih za gradnjo ceste, vpisan v zemljiško knjigo na podlagi pravil Zakona o zemljiških delitvah, odpisih in prepisih iz leta 1930, ki se je uporabljal kot pravila zemljiškoknjižnega postopka za zemljiškoknjižni odpis, ne sme biti ovira upravnemu organu, da v postopku oceni, ali ni morda v tem primeru podan dejanski stan v smislu določbe 3. odstavka 8. člena ZDen.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije z dne 21.8.1995.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper prvostopni sklep, s katerim je bila zavržena zahteva za uvedbo denacionalizacijskega postopka, ker ni podana pravna podlaga po 3. in 4. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Tožena stranka navaja, da je iz listin v spisu (zemljiškoknjižnih in katastrskih) razvidno, da so prešla zemljišča v družbeno lastnino na podlagi naznanilnega lista št. 5/79 in delilnega načrta z dne 15.2.1979 zaradi odmere novozgrajenih oziroma rekonstruiranih cest, zaradi česar so se delile parc. št. 567/122, 567/220 in 567/221 iste k.o.. Iz navedenega torej izhaja, da je bil del zemljišča v izmeri 1062 m2 tožniku razlaščen in pripojen k parc. št. 2009 zaradi katastrskih posegov v prostor, ki so se opravili z namenom zgraditve oziroma rekonstrukcije cest, to je objektov splošnega pomena. Ker je bilo to izvedeno leta 1979 je imel tožnik možnost zahtevati pravno varstvo. ZDen obravnava le tiste primere neodplačnega podržavljenja, ki so se izvršili po predpisih, izdanih do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963. Tožnik v upravnem sporu izpodbija odločbo in navaja, da je iz naznanilnega lista z dne 3.5.1976 oziroma 15.2.1979 možno ugotoviti, da se je cesta gradila pred 15 leti; torej da je bilo zemljišče tožniku odvzeto pred letom 1963, zato se ne strinja z navedbo tožene stranke, da iz tega naslova ni mogoče uveljavljati upravičenja po ZDen. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Ni sporno, da so se zemljišča parc. št. 567/122, 567/220 in 567/221, na podlagi naznanilnega lista in delilnega načrta z dne 15.2.1979 zaradi odmere novo zgrajene ceste delila in da se je 1062 m2 teh parcel priključilo parc. št. 2009 iste k.o., ki je javna last - cesta, torej da je bil ta del zemljišč dejansko podržavljen.

Določba 4. člena ZDen določa, da so upravičenci do denacionalizacije tudi fizične osebe, ki jim je bilo premoženje neodplačno podržavljeno na podlagi predpisa, izdanega do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963, ki ni naveden v 3. členu tega zakona, ali pa z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova. Določba 5. odstavka 8. člena ZDen pa določa, da so z ukrepom državnega organa iz 4. člena tega zakona mišljeni tudi akti in dejanja posameznikov, s katerimi so bile pod videzom izvrševanja pooblastil državnega organa odvzete stvari ali drugo zasebno premoženje, ne glede na to, ali je to prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino.

S procesnega vidika je v tem primeru prvostopni organ napačno ravnal, ko je zahtevek iz že prej navedenega razloga zavrgel, ne da bi prej v postopku ugotovil, kdaj je bila dejansko zgrajena cesta, v katero je vključenih tudi 1062 m2 tožnikovih parcel, na kakšen način so bili odvzeti navedeni deli parcel in ali je tožnik za ta del zemljišč prejel odškodnino. Namen denacionalizacije po ZDen je vrnitev premoženja v naravi oziroma plačilo odškodnine zanj, če je bilo to neodplačno podržavljeno. Zato bi moral upravni organ v postopku najprej ugotoviti prej navedene okoliščine in šele na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja bi lahko o stvari odločil. Če drži tožnikova navedba, da je bila cesta zgrajena že 15 let pred izdelavo naznanilnega lista, to sicer potrjujejo tudi podatki spisov in kolikor za navedena zemljišča tožnik ni dobil odškodnine, je treba šteti, da je bil navedeni del zemljišč podržavljen že ob izgradnji ceste. Sam odpis dela parcel, ki so bile že uporabljene za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste, potrditvi tožnika že 15 let po njeni dejanski izgradnji, na samo denacionalizacijo ne more pravno učinkovati. Zemljiškoknjižni odpis zemljišč majhne vrednosti, uporabljenih za javne ceste, izveden na podlagi pravil prejšnjega Zakona o zemljiških delitvah, odpisih in prepisih iz leta 1930, ki se je v smislu 4. člena Zakona o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6.4.1941 in sovražnikovo okupacijo (Uradni list FLRJ, št. 86/46 in 96/47) uporabljal kot pravila zemljiškoknjižnega postopka za zemljiškoknjižni odpis tudi v navedenem primeru, je služil zgolj za poenostavljeni način usklajevanja zemljiškoknjižnega stanja s stanjem v naravi. Zato samo dejstvo, da je bil zemljiškoknjižni prenos teh delov zemljišč izveden na podlagi navedenega predpisa, ne sme biti ovira upravnemu organu, da v postopku oceni, ali ni morda v tem primeru podan dejanski stan v smislu določbe 3. odstavka 8. člena ZDen.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 39. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).