Jedro

Spor o izpraznitvi stanovanja, sproženega po razvezi kupne pogodbe iz 117. člena SZ, se nanaša na stanovanjskopravno razmerje. Pravice kupca stanovanja po razvezi kupne pogodbe določa predvsem 124. člen SZ (ki specifično ureja učinke razdrte pogodbe). Te določbe so v razmerju do prodajalca kogentne narave, če jih kupec iz razvezane pogodbe uveljavlja.

Izrek

Reviziji se ugodi ter se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita v delu, s katerim je odločeno o izpraznitvenem zahtevku (točka II. izreka sodbe sodišča prve stopnje) in se v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločba o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Toženca sta kupila od tožnice stanovanje po določbah Stanovanjskega zakona. Ker toženca nista redno plačevala kupnine, dogovorjene v obrokih, je tožnica zahtevala razveljavitev pogodbe in izpraznitev stanovanja. Sodišče prve stopnje je z izrekom pod točko I. razvezalo kupoprodajno pogodbo z dne 22.11.1993, ki sta jo sklenili pravdni stranki in po kateri je tožnica prodala tožencema dvosobno stanovanje v prvem nadstropju stanovanjskega bloka v Radljah ob Dravi. Z izrekom pod točko II. pa je naložilo tožencema, da morata v točki I. navedeno stanovanje izprazniti in ga izročiti tožnici v 15 dneh ter ji povrniti stroške postopka. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo kot neutemeljeno in prvostopenjsko sodbo v celoti potrdilo.

Z revizijo sta toženca izpodbijala odločitev, ki se nanaša na izpraznitveni zahtevek (točka II. izreka sodbe sodišča prve stopnje). Uveljavljala sta bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki da je podana zato, ker sodbi sodišč nižjih stopenj nimata razlogov o okoliščinah, ki se nanašajo na odločitev o izpraznitvenem zahtevku. Zato se sodb v tem delu ne da preizkusiti, in kar predstavlja pomanjkljivost iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožba o tem tožbenem zahtevku tudi nima razlogov. Izpodbijani sodbi sta po revizijskih izvajanjih tudi materialnopravno zmotni, ker izpraznitveni zahtevek ni utemeljen. Toženca imata namreč pravico do sklenitve najemne pogodbe ter zgolj razveza kupoprodajne pogodbe nima za posledico tudi že izpraznitvene dolžnosti. Revidenta predlagata, da se odločitev o izpraznitvenem zahtevku razveljavi ali v tem delu sodba spremeni.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožnici, ki nanjo ni odgovorila (tretji odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku - naprej ZPP).

Revizija je utemeljena.

S sodbama sodišč nižjih stopenj je bilo odločeno o dveh zahtevkih tožnice: 1. o razvezi kupoprodajne pogodbe za dvosobno stanovanje, sklenjene na podlagi 117. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ) in 2. o izpraznitvi stanovanja, ki je bilo predmet pogodbe iz prve točke. V takih primerih mora obrazložitev sodb (na prvi in drugi stopnji sojenja) vsebovati razloge o dejanski in pravni podlagi, na katerih odločitev temelji, glede obeh zahtevkov. Revizijsko sodišče ugotavlja, da tako prvostopenjska kot drugostopenjska sodba o odločitvi, da morata toženca izprazniti sporno stanovanje, nima nobenih razlogov (ne o dejanski in ne o pravni podlagi). Revizija tožencev zato utemeljeno očita odločbama sodišč nižjih stopenj, da se zaradi navedene pomanjkljivosti ne moreta preizkusiti in da sta sodišči nižjih stopenj s takima sodbama v izpodbijanem delu zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Revizijsko sodišče je zato utemeljeni reviziji tožencev ugodilo ter na podlagi določb prvega odstavka 379. člena ZPP razveljavilo sodbi sodišč nižjih stopenj v delu, ki se nanaša na odločitev iz II. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje (to je na izpraznitev stanovanja) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje o razveljavitvenem delu odločitve.

V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati dejansko podlago, če jo je glede izpraznitvenega zahtevka uveljavljala tožnica ter izvesti morebitne dokaze, ki se nanašajo na ta del zahtevka. Pri tem bo moralo upoštevati postopkovne določbe tretjega odstavka 499. člena ZPP. Zaradi obsega postopka, ki ga bo potrebno ponoviti v zvezi s tožbenim zahtevkom zaradi izpraznitve stanovanja, velja opozoriti, da se ta del spora nanaša na stanovanjskopravno razmerje. Taka razmerja pa ureja Stanovanjski zakon. Kakšne pravice ima kupec stanovanja po razvezi kupne pogodbe, sklenjene na podlagi 117. člena SZ, določa predvsem 124. člen SZ (ki specifično ureja učinke razdrte pogodbe). Te določbe so v razmerju do prodajalca kogentne narave, če jih kupec iz razvezane pogodbe uveljavlja.

Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.