Jedro

Določba 1. člena ZZSV zagotavlja pravice do dodatka k pokojnini tudi tistim državljanom Republike Slovenije, s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki so uveljavili pravico do pokojnine pri nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je s sodbo zavrnilo zahtevek tožnice, da se razveljavita odločbi tožene stranke št. 39-9875483 z dne 22.7.1999 in P-9875483 z dne 23.9.1999 in da se ji prizna pravica do dodatka k družinski pokojnini po zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz pokrajin in republik nekdanje SFRJ.

Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnice kot neutemeljeno in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo je tožnica vložila revizijo zaradi revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je sodišče z zavrnitvijo zahtevka zmotno uporabilo materialno pravo, pri čemer je svoje stališče utemeljevala z odločbami Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Ustrezne zakonske določbe, ki naj bi zagotavljale socialno varnost je treba skladno z ustavo razlagati tako, da zagotavljajo vsem slovenskim državljanom enake pravice. Če je sodišče bilo mnenja, da revidentki pripada pravica do socialnega prejemka iz socialnega varstva, bi ji tak prejemek moralo tudi priznati. Zato je predlagala, da sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve ali druge stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Čeprav je bila revizija vložena zaradi vseh revizijskih razlogov, razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni bil obrazložen. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo (določbe 371. člena ZPP).

Revizijsko sodišče je ugotovilo zmotno uporabo materialnega prava.

Iz določb 1. člena zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (ZZSV - Uradni list RS, št. 45/92), izhaja, da ima državljan Republike Slovenije, s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je uveljavil pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ, pravico do dodatka k pokojnini po tem zakonu. Po določbi 3. člena ZZSV se ta dodatek odmeri v višini razlike med usklajenim zneskom osnove in tolarsko protivrednostjo zneska pokojnine, ki jo je upravičencu dolžan izplačati nosilec zavarovanja iz katere od drugih republik nekdanje SFRJ, oziroma po določbi prvega odstavka 4. člena ZZSV, da se v primeru, da nosilec zavarovanja iz druge republike pokojnine ne nakaže, dodatek odmeri v višini osnove.

Revizijsko sodišče je pri prvem odločanju v sodbi VIII Ips 171/2001 z dne 21.5.2002 odločilo, da ZZSV izrecno določa, da imajo pravico do dodatka k pokojnini le tisti upravičenci, ki so pravico do pokojnine uveljavili v kateri od republik nekdanje SFRJ. Pokojni oče revidentke je bil zavarovanec posebnega Zavoda za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev, ki je revidentki po njegovi smrti v letu 1992, priznalo pravico do družinske pokojnine. To je po mnenju revizijskega sodišča pomenilo, da pravica do pokojnine ni bila uveljavljena v kateri od republik nekdanje SFRJ, ampak v posebni bivši zvezni instituciji, zato njeni zavarovanci oziroma upravičenci niso zajeti z določbami ZZSV in jim ne more pripadati pravica do tam zagotovljene socialne varnosti.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo Up-487/02-15 z dne 15.4.2004 odločilo, da se sodba Vrhovnega sodišča razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje. V odločbi je sprejelo stališče, da določba 1. člena ZZSV zagotavlja pravice do dodatka k pokojnini tudi tistim državljanom Republike Slovenije, s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki so uveljavili pravico do pokojnine pri nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev. Tako stališče je sprejelo zaradi mnenja, da mora biti nekdanjim vojaškim zavarovancem, ki niso izpolnili pogojev, predpisanih za specifično pravico do akontacije vojaške pokojnine, do ustrezne zakonske ureditve zagotovljeno uživanje enakih pravic do socialne pomoči oziroma drugih oblik zagotavljanja socialne varnosti, kot drugim državljanom, katerih pravni in dejanski položaj je enak ali v bistvenih elementih podoben njihovemu. Zato je zaključilo, da je odločitev Vrhovnega sodišča v neskladju s 50. členom Ustave RS.

Ker je po mnenju Ustavnega sodišča tožnica upravičena do dodatka k pokojnini po določbah ZZSV, je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in glede na to, da je od dejanskih okoliščin, ki v sodnem postopku še niso bile obravnavane, odvisno, od kdaj gre tožnici pravica do dodatka, v skladu z določbo drugega odstavka 380. člena ZPP razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče v tem sporu rešuje samo revidentkin zahtevek v zvezi z dodatkom k pokojnini po določbah ZZSV, zato so ostale revizijske navedbe, ki se nanašajo na druge pravice iz socialnega varstva, za odločanje v tem sporu neupoštevne.