Jedro

Če gre za tožbo z več zahtevki, ki temeljijo na različnih pravnih in dejanskih podlagah, mora stranka navesti vrednost spornega predmeta za vsakega od zahtevkov posebej. Navedba ene same vrednosti spornega predmeta ne zadošča za dovoljenost revizije. Navedeno velja tako za podrejeni zahtevek kot tudi za primarni zahtevek, ki je v resnici sestavljen iz dveh nedenarnih zahtevkov, ki slonita na različnih pravnih in dejanskih podlagah.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da se izročilna pogodba med pokojno materjo pravdnih strank in tožencem razveže oziroma razveljavi, da nepremičnine, ki so predmet pogodbe, spadajo v zapuščino po pokojni materi in da je toženec dolžan izstaviti listino, zavrnilo pa je tudi podrejeni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da se premoženje, ki ga je prejel toženec z izročitvijo, šteje za darilo, ki se mu vračuna v njegov dedni delež. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Prvi tožnik je vložil revizijo zoper izpodbijano sodbo.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadalj.) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki nanjo ni odgovoril. Revizija ni dovoljena.

Tožnika sta v tožbi uveljavljala glavni zahtevek za razvezo oziroma razveljavitev sporne pogodbe, ki sta ga utemeljevala z neizpolnjevanjem prevzetih obveznosti iz pogodbe oziroma s pomanjkanjem sposobnosti pokojne matere za sklenitev takšne pogodbe, hkrati pa sta podrejeno uveljavljala tudi zahtevek za ugotovitev, da se premoženje, ki ga je prejel toženec z izročitvijo, šteje za darilo, ki se mu vračuna v njegov dedni delež. Gre za premoženjski spor s tremi nedenarnimi zahtevki, ki imajo različno dejansko in pravno podlago. Tožnika bi morala v tožbi vrednost spornega predmeta za vsakega od zahtevkov oceniti z denarnim zneskom (drugi odstavek 180. člena in drugi odstavek 41. člena ZPP), vendar sta v tožbi z zneskom 2.000.000 SIT navedla le eno, torej nediferencirano vrednost spornega predmeta. Navedba le ene ocene vrednosti spora za dva objektivno kumulirana tožbena zahtevka, postavljena po tretjem odstavku 182. člena ZPP, se ne more nanašati tako na primarni kot hkrati tudi na podrejeni tožbeni zahtevek. Zato bi bila vrednost spornega predmeta s stališča dovoljenosti revizije v takem primeru opredeljena le glede glavnega zahtevka (kar pa tudi ni podano iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju), za podrejeni tožbeni zahtevek pa velja, da tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni opredelila. Pravica do revizije je v tem premoženjskem sporu odvisna od ocene vrednosti nedenarnega zahtevka. Zato ima izostanek ocene za posledico nedovoljenost revizije proti odločitvi o podrejenem tožbenem zahtevku.

Vendar sta tožnika tudi primarni zahtevek oblikovala tako, da sta zahtevala, da se pogodba razveže oziroma ugotoviti njena neveljavnost. Glede razveze pogodbe sta trdila, da toženec ni izpolnjeval bremen, prevzetih s pogodbo o izročitvi (pravna podlaga so določbe ZOR o razvezi pogodbe zaradi neizpolnitve). Glede razveljavitve pogodbe pa sta trdila, da pokojna mati ni bila sposobna razumeti izročilne pogodbe, ki jo je podpisala zaradi bolezni živcev (določbe ZOR o neveljavnosti pogodb). Tudi pri primarnem zahtevku gre v resnici za dva nedenarna zahtevka, ki slonita na različnih dejanskih in pravnih podlagah. Ob taki kumulaciji bi morala biti navedena vrednost spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek (drugi odstavek 41. člena ZPP). Nediferencirana navedba vrednosti ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša, oziroma v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek. Zato je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena. To pa pomeni, da drugi tožnik nima pravice do revizije in je zato revizijsko sodišče revizijo zavrglo (377. čl. ZPP).