Jedro

Čeprav ima zahtevek za izročitev stvari brez napake pravno naravo izpolnitvenega zahtevka, je njegova posebnost v tem, da ga kupec uveljavlja po tem, ko je že sprejel prodajalčevo izpolnitev, ki zaradi napake nima značilnosti pravilne izpolnitve. To pomeni, da lahko kupec stvar z napako uporablja, vse dokler mu prodajalec ne izroči druge stvari brez napake. Obveznost prodajalca izročiti drugo stvar brez napake in obveznost kupca vrniti prodajalcu prvo stvar sta namreč vzajemni. Običajna dotrajanost stvari zaradi njene običajne uporabe ne more povzročiti izgube pravice za izročitev druge stvari brez napake na podlagi 1. točke prvega odstavka 488. člena ZOR.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tretjem sojenju toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki izročiti drugo, novo osebno vozilo znamke R. T. P. s pripadajočimi dokumenti in ji povrniti 3.486,37 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka. Tožeči stranki pa je naložilo, da mora sočasno toženi stranki izročiti 10. 7. 2000 kupljeno vozilo znamke R. T. P., na katerem so bile ugotovljene napake. Štelo je, da tožeča stranka iz razloga, ker avto ni imel lastnosti, ki se pričakujejo od novega vozila, ob dejstvu, da vse napake niso bile odpravljene, utemeljeno zahteva izročitev druge stvari brez napake. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zavzelo je stališče, da je tožnica, s tem ko je v pretežnem delu popravljeni avto še naprej uporabljala, ne da bi terjala odpravo preostalih napak, pristala, da garancija nadomesti jamčevanje za stvarne napake, s čimer je odpravila izbiro med alternativnima sankcijama iz 1. točke prvega odstavka 488. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Drugačno gledanje bi po prepričanju sodišča druge stopnje pomenilo izvrševanje pravic v nasprotju z namenom, zaradi katerega so v zakonu priznane, oziroma bi bilo to v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (13. in 12. člen ZOR).

Navedbe revidenta 3. Zoper to sodbo je tožeča stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbo tožene stranke zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, podrejeno pa, da sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v novo sojenje. Opozarja, da je sodišče v konkretni zadevi že odločalo, med drugim tudi o reviziji tožeče stranke. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom II Ips 358/2005 reviziji tožeče stranke ugodilo. Izrecno je zavzelo stališče, da v primeru zahtevkov zaradi stvarnih napak ni mogoče govoriti o izčrpanju pravice do izbire, kadar kupec uveljavlja zahtevke iz različnih pravnih podlag. Z izpodbijano sodbo je pritožbeno sodišče kljub takšnemu stališču revizijskega sodišča spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in v celoti zavrnilo primarni tožbeni zahtevek. Še več, svojo odločitev je ponovno oprlo na stališče, da je pravica tožeče stranke do izbire izčrpana. Tožeča stranka ne more biti odgovorna za nastalo situacijo, ki toženi stranki nalaga izročitev novega avtomobila v zameno za sedem let rabljeno vozilo, saj bi tožena stranka lahko kadarkoli izpolnila svojo obveznost. Pritožbeno sodišče bi moralo obravnavati tudi podrejeni zahtevek ali pa glede tega dela zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odgovor nasprotne stranke 4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev revizije.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija je utemeljena.

7. V obravnavani pravdni zadevi je sodišče odločalo tretjič. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom II Ips 358/2005 z dne 18. 4. 2007 ugodilo reviziji tožeče stranke, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Svojo odločitev je utemeljilo z nosilnim razlogom, da se odgovornost za stvarne napake in garancija za brezhibno delovanje prodane stvari do izpolnitve zahtevkov iz ene ali druge oblike odgovornosti ne izključujeta. Uveljavljanje garancije za kupca ne more pomeniti izgube pravice do izbire sankcij iz naslova jamčevanja. Kupčevo uveljavljanje zahtevka iz garancije namreč ne pomeni izbire med različnimi predmeti iste obveznosti, ki bi mu odvzelo pravico uveljavljati jamčevalne zahtevke iz naslova odgovornosti za stvarne napake. Kljub opisanemu stališču je sodišče druge stopnje v ponovljenem sojenju ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za izročitev novega vozila v celoti zavrnilo. Poudarilo je, da se odgovornost za stvarne napake in garancija za brezhibno delovanje prodane stvari sicer ne izključujeta, vendar pa ni mogoče mimo dejstva, da so bile vse bistvene napake in pomanjkljivosti odpravljene v okviru garancije, tožnica pa je popravljeni avto uporabljala, ne da bi terjala odpravo preostalih napak. S tem je dejansko pristala, da garancija nadomesti jamčevanje, s čimer je odpravilo izbiro med alternativnima sankcijama iz 1. točke prvega odstavka 488. člena ZOR.

8. Tožeča stranka ima prav, da je odločitev sodišča druge stopnje v nasprotju s stališčem citiranega revizijskega sklepa II Ips 358/2005, da se odgovornost za stvarne napake in garancija za brezhibno delovanje stvari vse do izpolnitve zahtevka ne izključujeta. Če je tožnica iz naslova garancije uveljavljala odpravo nekaterih napak, to ni ovira, da iz naslova jamčevanja za stvarne napake zaradi napak ne bi mogla zahtevati izročitve nove stvari brez napake.

9. Sodišče druge stopnje je sicer v podkrepitev svoje odločitve navedlo dodatne argumente, s katerimi pa se ni mogoče strinjati. Uporaba kupljenega vozila od njegovega nakupa 12. 7. 2000 kljub obstoju določenih napak, ki niso bile odpravljene (10 cm2 nepobarvane kovine na zadnjem levem delu vozila; udrta streha na zadnjem levem delu; merilec nivoja goriva ne kaže točne količine goriva v tanku) ne more pomeniti konkludentnega pristanka kupca, da garancija nadomesti jamčevanje. Čeprav ima zahtevek za izročitev stvari brez napake pravno naravo izpolnitvenega zahtevka, je njegova posebnost v tem, da ga kupec uveljavlja po tem, ko je že sprejel prodajalčevo izpolnitev, ki zaradi napake nima značilnosti pravilne izpolnitve. To pomeni, da lahko kupec stvar z napako uporablja, vse dokler mu prodajalec ne izroči druge stvari brez napake. Obveznost prodajalca izročiti drugo stvar brez napake in obveznost kupca vrniti prodajalcu prvo stvar sta namreč vzajemni. Tožeča stranka ima zato prav, da tožeči stranki ni mogoče očitati uporabe vozila z napakami, saj je takšno stanje posledica nepravilne izpolnitve tožene stranke. Običajna dotrajanost stvari zaradi njene običajne uporabe ne more povzročiti izgube pravice za izročitev druge stvari brez napake na podlagi 1. točke prvega odstavka 488. člena ZOR.

10. Stališče pritožbenega stališča, da je tožnica pristala, da garancija nadomesti jamčevanje, s čimer je odpravila izbiro med alternativnima sankcijama iz 1. točke prvega odstavka 488. člena ZOR, je materialnopravno napačno. Ker se iz tega razloga ni ukvarjalo s pritožbenimi navedbami (ki gredo tudi v smeri izpodbijane dejanske ugotovitve, da je tožena stranka morala in mogla vedeti za napake), je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP).

11. Stroškovni izrek temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.