Jedro

Od izvajalcev zdravstvenih storitev se zahteva, da ravnajo z večjo skrbnostjo, v skladu s sodobno medicinske doktrino, strokovnimi standardi, normativi in v skladu z razvitostjo zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji. Ena od njihovih dolžnosti je tudi ta, da medicinske (tehnične) pripomočke in naprave pravilno uporabljajo, v skladu z navodili in relevantno strokovno literaturo. Še posebej to velja za obratovanje tehničnih naprav, ki so za paciente vitalnega pomena, z njimi naj bi se seznanili, kolikor je za ljudi, odprte in dojemljive za tehniko in naravoslovje, možno in razumno. Medicinske tehnične pripomočke naj bi toliko obvladali, da lahko z njimi pravilno delajo, in tudi, da preprečijo morebitno škodo za pacienta, če bi se ti pokvarili. Ker uporaba teh pripomočkov ni brez nevarnosti za pacientovo življenje in zdravje, so tudi zahteve glede skrbnosti pri njihovi uporabi (tudi v smislu nadzora in varnostnih ukrepov) zelo visoke.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je v tožbi trdila, da je bila pri toženkini zavarovanki-bolnišnici dne 5. maja 2006 operirana. Naslednji dan je na hrbtu oziroma trtici odkrila veliko opeklino (10 x 7 cm), do katere naj bi prišlo med operativnim posegom. Polila se je neka tekočina in ker so uporabljali električni nož, je prišlo do kratkotrajnih preskokov električnega toka, to pa naj bi povzročilo opekline na vlažnih mestih. Ker toženkina zavarovanka tega ni preprečila, je podana njena odškodninska odgovornost. 2. Toženka je trdila, da je bila operacijska miza prekrita s podlogo, ki se utegne med razkuževanjem operacijskega polja navlažiti, pri čemer lahko ob uporabi električnega noža in nastajanju statične elektrike kratkotrajni preskoki električnega toka povzročijo opeklino na mestu preležanine, če je le to vlažno. Ker je operativni poseg trajal več kot pet ur, je verjetno nastala preležanina. Opeklina je posledica spleta okoliščin, ki ga operater ni mogel predvideti. Opeklina je posledica součinkovanja trajanja posega in razkuževanja operativnega polja, oboje pa je bilo izvedeno tako, kot je bilo treba.

3. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za plačilo odškodnine. Ugotovilo je, da je do opekline prišlo zaradi zatekanja razkužilne tekočine do dela tožničinega telesa, kjer se je koža stikala s podlago operacijske mize. Koža je imela tesen stik z mokro podlago in ob delovanju električnega noža je prišlo do spreminjanja električne energije v toplotno. Kljub oceni izvedenca, da bi bilo ob pričakovanju električne opekline zaradi uporabe električnega noža potrebno pacienta preložiti in na sveže pokriti, in da je do takšnih opeklin že prišlo, je sodišče ocenilo, da opekline ni bilo mogoče predvideti, toženkin zavarovanec pa naj ne bi mogel izvesti nobenih ukrepov. Zaključilo je še, da se dodatnemu čiščenju in količini tekočine, ki zateka, ne posveča dovolj pozornosti pri širitvi rutinske operacije, da pa zatekanja ni bilo mogoče kontrolirati zaradi sterilnosti, ki naj bi bila bistvena.

4. Sodišče druge stopnje je ugodilo tožničini pritožbi in spremenilo izpodbijano sodbo z vmesno sodbo. Zaradi odločitve o znesku tožbenega zahtevka je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Višje sodišče je pritrdilo tožničinemu naziranju, da ni šlo za situacijo, ki se ji ne bi dalo izogniti. Podobne situacije se dogajajo in so predvidljive, zaradi česar bi se po presoji Višjega sodišča razkuževanju moralo posvetiti več pozornosti. Opravičilo za poškodbo ne more biti niti uspeh operacije – odstranitev tumorja – niti stres ob nepredvidenem posegu.

5. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 138/2012 z dne 23. 8. 2012 dopustilo revizijo glede vprašanja obstoja medicinske napake.

6. Toženka v dopuščeni reviziji navaja, da je izvedenec ravnanje zdravstvenih delavcev označil kot povsem po pravilih stroke, da gre pri opeklini za zaplet, ki se pojavi silno redko in naključno ter ga kljub predvidljivosti ni mogoče preprečiti. Sklicuje se na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 1145/2008. 7. Tožnica v odgovoru na revizijo navaja, da o zapletu ni mogoče govoriti. Situacija je bila predvidljiva, izvedenec je sam večkrat videl situacije, v katerih je prišlo do opeklin zaradi toplotnega delovanja noža na razkužilno tekočino. Opeklino bi bilo moč preprečiti. Če bi razkuževanju posvečali dovolj pozornosti, do poškodbe ne bi prišlo. Izvedenec je navedel, da bi se opekline dalo preprečiti tudi ob preložitvi. Ni navedel, da bi bilo zaradi preložitve tožničino zdravstveno stanje na kakršenkoli način ogroženo.

8. Revizija ni utemeljena.

9. Od izvajalcev zdravstvenih storitev se zahteva, da ravnajo z večjo skrbnostjo, v skladu s sodobno medicinske doktrino, strokovnimi standardi, normativi in v skladu z razvitostjo zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji. Ena od njihovih dolžnosti je tudi ta, da medicinske (tehnične) pripomočke in naprave pravilno uporabljajo, v skladu z navodili in relevantno strokovno literaturo. Še posebej to velja za obratovanje tehničnih naprav, ki so za paciente vitalnega pomena, z njimi naj bi se seznanili, kolikor je za ljudi, odprte in dojemljive za tehniko in naravoslovje, možno in razumno. Medicinske tehnične pripomočke naj bi toliko obvladali, da lahko z njimi pravilno delajo, in tudi, da preprečijo morebitno škodo za pacienta, če bi se ti pokvarili.(1) Ker uporaba teh pripomočkov ni brez nevarnosti za pacientovo življenje in zdravje, so tudi zahteve glede skrbnosti pri njihovi uporabi (tudi v smislu nadzora in varnostnih ukrepov) zelo visoke.

10. V konkretnem primeru je do škode prišlo zaradi uporabe elektrokirurškega noža. Tožnica ne trdi, da bi se nož pokvaril, pač pa da so v bistvu zaposleni z njim rokovali premalo skrbno. Kot ugotavlja sodišče, so zaposleni premalo pozornosti posvečali razkuževanju, kar je v kombinaciji z uporabo elektrokirurškega noža privedlo do nastale poškodbe. Sodišče druge stopnje ni našlo nobenih prepričljivih razlogov za zavrnitev tožničinega zahtevka po temelju. Temu pritrjuje tudi revizijsko sodišče. Izvajalci zdravstvih storitev naj bi obvladali uporabo elektrokirurškega noža, ki je na splošno v kombinaciji s tekočino sposoben povzročiti tudi takšne poškodbe – opekline, do katerih ne bi smelo priti. Prav tako so izvajalci zdravstvene storitve dolžni sprejeti potrebne varnostne in nadzorne ukrepe, ki takšne poškodbe preprečijo. Da bi se toženka svoje odgovornosti razbremenila, bi po mnenju revizijskega sodišča morala dokazati: da je nadzirala odtekanje razkužilne tekočine, da je pri uporabi elektrokirurškega noža upoštevala vse varnostne ukrepe in strokovne standarde, vendar je zaradi nekih izjemnih okoliščin računala tudi z morebitno poškodbo v smislu opekline, če je to pomenilo manjšo nevarnost za zdravje in življenje pacientke; ali da je do opekline prišlo zaradi nepredvidljive reakcije pacientke med operacijo; ali da bi bila pacientka v neposredni življenjski nevarnosti, če bi jo premaknili na drugo mizo, ker je šlo za veliko hitenje, urgentno, nujno ukrepanje, da ni bilo časa pripraviti drugo mizo in jo premestiti. Sklicevanje na zmanjšanje sterilnosti, razširitev sprva rutinske operacije, stresno dogajanje itd. brez nekih dodatnih okoliščin tudi po presoji revizijskega sodišča ne opravičujejo drugačnih (nižjih) kriterijev skrbnosti pri uporabi elektrokirurškega noža, kolikor je bilo na voljo dovolj časa in pacientkino zdravje, življenje ni bilo ogroženo. Še manj zadostuje za oprostitev odgovornosti premajhna pozornost pri postopku razkuževanja.

11. Okoliščina, da se tudi takšne opekline pri uporabi elektrokirurškega noža dogajajo, predpostavlja, da so lahko tudi izvajalci zdravstvene storitve v tem konkretnem primeru s to sicer redko, vendar možno poškodbo računali in jih sama opeklina (način njenega nastanka) ne bi smela presenetiti. Ker ne gre za poškodbo, ki se je ne bi dalo predvideti niti preprečiti, ni mogoče govoriti o zapletu, za kar se zavzema toženka.

12. Ker uveljavljeni revizijski razlog ni podan, je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 26/1999 s spremembami ).

Op. št. (1): Tako tudi tuja sodna praksa. Primerjaj Mertens v Münchener Kommentar zum Bürgerlichen Gesetzbuch, Bd. 5, Schuldrecht, München : C. H. Beck, 2009, paragraf 823, rob 392, s. 1599.