Jedro

Ker se stroški glede kaznivega dejanja, za katerega je bil postopek ustavljen, ne morejo izločiti iz skupnih stroškov, bodo bremenili proračun celotni stroški kazenskega postopka le v primeru, če bo obdolženec oproščen obtožbe za drugo kaznivo dejanje ali če bo obtožba zavrnjena. V nasprotnem primeru pa bo obdolženec, če ga sodišče povrnitve stroškov postopka ne bo oprostilo, zaradi nemožnosti izločitve dela stroškov dolžan povrniti celotne stroške, nastale v postopku.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega I.S. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Novi Gorici je s sklepom z dne 17.1.2003 ustavilo preiskavo zoper obdolženega I.S. zaradi poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja po 3. in 1. odstavku 218. člena v zvezi z 22. členom KZ. Odločilo je, da stroški kazenskega postopka, ki odpadejo na ustavljeni del kazenskega postopka, bremenijo proračun. Zagovornik obdolženega je vložil stroškovnik, o katerem je sodišče odločilo s sklepom z dne 31.1.2003, s katerim je stroške odmerilo na 85.921,20 SIT, višji zahtevek pa zavrnilo kot neutemeljen. Izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Novi Gorici je pritožbo zoper citirani sklep s sklepom z dne 17.2.2003 zavrnil kot neutemeljeno.

Obdolženčev zagovornik je vložil zoper sklep zunajobravnavnega senata zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Način obračunavanja stroškov, ko mu je sodišče priznalo 50% od nagrade in stroškov za zagovor, ki bi ga bil upravičen, če bi obdolženca zagovarjal le za eno kaznivo dejanje, označi kot zmoten. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) naj bi bila podana s tem, da se obrazložitev sklicuje le na sodno prakso sodišča, ne pa na določbe ZKP, odvetniške tarife ali stališče Upravnega odbora Odvetniške zbornice. Poleg tega meni, da mu pripadajo celotna nagrada in stroški zagovora glede kaznivega dejanja, za katero je bila preiskava ustavljena. Podrejeno izpodbija tudi izračun sodišča, ki je priznalo polovico od osnovne tarife in ne od tarife, povečane za 25%, o čemer naj bi sodišče v obeh sklepih prav tako ne imelo razlogov.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Po določbi 1. odstavka 420. člena ZKP se sme zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku zahteva za varstvo zakonitosti vložiti zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe. Pogoji za odločanje o tem izrednem pravnem sredstvu, če ne gre za izjeme, navedene v 4. odstavku 420. člena ZKP, so podani, če je kazenski postopek pravnomočno končan v celoti. Izjemoma je Vrhovno sodišče odločalo o zahtevah za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne sodbe, četudi s temi ni bilo pravnomočno odločeno o vseh kaznivih dejanjih, obravnavanih v postopku, ko je ocenilo, da je v tem obsegu mogoče odločiti brez škode za pravilno razsojo in da bi bila zaradi čakanja na pravnomočen zaključek kazenskega postopka v celoti kršena obdolženčeva pravica do sojenja v razumnem roku. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer.

Po določbi 2. odstavka 96. člena ZKP se, kdor je obdolžen več kaznivih dejanj, ne obsodi na povrnitev stroškov za dejanja, glede katerih je oproščen obtožbe, če se dajo ti stroški izločiti iz skupnih stroškov. Ta določba smiselno velja tudi za primer delno zavrnilne sodbe ali delne ustavitve kazenskega postopka. Kazenska preiskava zoper obdolženega I.S. je bila glede kaznivega dejanja izsiljevanja ustavljena. Iz podatkov spisa je razvidno, da kazenski postopek zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, obravnavanega v okviru iste preiskave, še ni pravnomočno končan. Pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici je vložen obtožni predlog, ki ga sodišče obdolžencu ni uspelo vročiti in se nanaša na isti življenjski primer, torej na kaznivo dejanje, s katerim naj bi obdolženec telesno poškodoval M.D. Sodišče je preiskavo vodilo glede obeh dejanj hkrati, zaslišanja obdolženca in prič in s tem povezana zagovornikova navzočnost pri teh preiskovalnih dejanj je zadevala obe kaznivi dejanji. Zato stroškov glede posameznega kaznivega dejanja iz skupnih stroškov ni mogoče izločiti. Če bo obdolženec oproščen obtožbe, da je izvršil kaznivo dejanje hude telesne poškodbe (takšna pravna opredelitev je navedena v dopisu Okrajnega sodišča v Novi Gorici), ali če bo obtožba zavrnjena, bodo bremenili proračun celotni stroški kazenskega postopka. V nasprotnem primeru pa bi bil obdolženec, če ga sodišče povrnitve stroškov postopka ne bo oprostilo, zaradi nemožnosti izločitve dela stroškov dolžan povrniti celotne stroške, nastale v postopku. Sodišče je zagovorniku, kljub temu da se stroški iz skupnih ne dajo izločiti, z izpodbijanim pravnomočnim sklepom odmerilo del stroškov še pred koncem kazenskega postopka v zvezi z drugim kaznivim dejanjem in v to odločbo v obdolženčevo škodo ni mogoče posegati. Utemeljenosti zagovornikove zahteve za varstvo zakonitosti zoper izpodbijana sklepa o stroških glede na to da so stroški za obe kaznivi dejanji povezani, zato ni mogoče preizkusiti, preden bo kazenski postopek pravnomočno zaključen tudi za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe. Glede na navedeno ni formalnih pogojev, da bi Vrhovno sodišče v sedanji fazi postopka meritorno odločalo o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti.

Kolikor vložnik sodišču očita napačen obračun nagrade in stroškov zagovora ter se pri tem sklicuje določila odvetniške tarife, s tem ne uveljavlja nobene od kršitev iz 1. odstavka 420. člena ZKP, in je tudi s tega vidika njegova zahteva v tem delu nedovoljena.

Zato je zahtevo zagovornika obdolženega I.S. za varstvo zakonitosti po 2. odstavku 423. člena ZKP Vrhovno sodišče zavrglo.